Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 12898cT1JJTIwVXAlMjA3MzEvMjAwNS01JmRhdGFiYXNlJTVCU09WUyU1RD1TT1ZTJmRhdGFiYXNlJTVCVVBSUyU1RD1VUFJTJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmb3JkZXI9c2NvcmUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0xMg==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
sodba in sklep I U 1450/2010Upravno sodiščeUpravni oddelek03.11.2010mednarodna zaščita – pospešeni postopek – informacije o stanju v izvorni državiSplošno znano dejstvo je, da so Romi socialno, varnostno, ekonomsko, politično ranljiva skupina tudi v Južno-Vzhodni Evropi in ni splošno znano dejstvo, da lahko (tudi) Slovenija zavrnjene prosilce za azil oziroma romske družine v primerljivih okoliščinah, kot so obravnavane, vrača na Kosovo brez skrbne dokazne ocene oziroma tehtnega preverjanja glede izpolnjevanja mednarodnih obveznosti po Ženevski konvenciji o statusu beguncev, ZMZ oziroma po azilnem pravu Evropske unije; zlasti se za obravnavani spor zastavlja vprašanje, kam se vračajo romske družine z mladoletnimi otroci kot zavrnjeni prosilci za azil in če se vračajo v za ta namen organizirane zbirne centre, kakšne so življenjske razmere v teh zbirnih centrih. Zaradi teh okoliščin tožena stranka ni imela pravne podlage, da je prošnjo tožnikov zavrnila zgolj podlagi 1., 4., 5. in 6. alineje 1. odstavka 55. člena ZMZ, ne da bi ob tem naredila tudi skrbno analizo informacij o stanju na Kosovu glede romskih družin...
Sodba I Up 799/2006Vrhovno sodiščeUpravni oddelek24.05.2006azil - ponovljeni postopek - pospešeni ali redni postopek - vezanost na pravno mnenje sodiščaOdločanje v ponovnem postopku ne pomeni, da se postopek začne na novo, temveč, da se nadaljuje tam, kjer je bil pred izdajo prve odločbe tožene stranke. Ker so bila v obravnavanem primeru pred izdajo prve odločbe tožene stranke pribavljena poročila in je prva odločba na njih temeljila, je tožena stranka že začela poseben ugotovitveni postopek in zato v ponovljenem postopku ni mogoče odločati v pospešenem postopku.
Sodba in sklep I Up 81/2010Vrhovno sodiščeUpravni oddelek09.12.2010dohodnina – dividende – dobiček iz preteklih let – progresivna stopnja – poprečna davčna stopnja – uporaba določbe 13. člena ZDoh – izjema od splošnega progresivnega obdavčenja - metoda za omilitev progresivne davčne stopnje – združitev zadevUporaba 13. člena ZDoh, kot metode za omilitev progresivne davčne stopnje, je predvidena zgolj za posebne primere, ko bi zavezanec nek dohodek, ob običajnem teku stvari, moral dobiti v določenem letu, pa ga je prejel šele čez nekaj let, ali pa ga je prejel za več let vnaprej. Za odmero davka iz dohodka iz naslova dividende je pomemben trenutek, ko delničar pridobi pravico zahtevati izplačilo dividende, torej ko skupščina družbe sprejme sklep o uporabi bilančnega dobička, in pri tem ni pomembno, kdaj je družba ustvarila dobiček. Zato uporaba 13. člena ZDoh v takem primeru ne pride v poštev.
Sodba I Up 213/2008Vrhovno sodiščeUpravni oddelek11.06.2008azil - pravočasnost (v čim krajšem času) vložitve prošnje za mednarodno zaščitoPo presoji pritožbenega sodišča je tožena stranka pravilno presodila, da pojasnilo prosilcev (tožeče stranke), da za mednarodno zaščito niso zaprosili prej, ker jim je brat druge tožnice svetoval, da naj si prej odpočijejo, nato pa bodo zaprosili za mednarodno zaščito, ni razumno, saj je 47 dni, od katerih so na ozemlju Republike Slovenije 17 dni prebivali ilegalno, vendar nerazumno dolga doba, če je oseba v izvorni državi dejansko preganjana in ogrožena do te mere, da potrebuje zaščito v obliki mednarodne zaščite. Dejanja prosilca za mednarodno zaščito, ki potrebuje zaščito zaradi preganjanja, so usmerjena izključno v pridobitev mednarodne zaščite (glej sodbo: št. I Up 553/2007 vrhovnega sodišča z dne 6.9.2007). Tudi sicer pa je v 35. členu ZMZ določeno, da mora prosilec, ki zakonito vstopi v Slovenijo, namen za vložitev prošnje izraziti v najkrajšem možnem času. Tožniki so v Slovenijo vstopili zakonito, torej bi morali za...
UPRS Sklep III U 91/2019-39Upravno sodiščeUpravni oddelek16.07.2020akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - državni prostorski načrt - splošni pravni akt - zavrženje tožbe - uredbaDržavni prostorski načrt, izdan na podlagi ZUPUDPP, je (upoštevaje zakonsko ureditev) po svoji naravi splošni akt, torej akt, ki učinkuje proti vsem in nima neposrednega učinka na pravni položaj določenih oseb (tako izhaja tudi iz sklepa Vrhovnega sodišča RS št. I Up 9/2018 z dne 27. 3. 2019). Uredba o državnem prostorskem načrtu za rekonstrukcijo dela daljnovoda 2 x 110 kV ... št. 00719-27/2016 v 4. členu natančno določa območje državnega prostorskega načrta in je mogoče za konkretna zemljišča identificirati lastnike preko katastra in zemljiške knjige. Navedeno pa še ne pomeni, da je Uredba konkretni upravni akt. Namen izpodbijanega prostorskega akta je vzpostavitev dovolj natančne in določne pravne regulacije, da bo na njeni podlagi možno izdati gradbeno dovoljenje in druge upravne akte potrebne za izvedbo v Uredbi načrtovane prostorske ureditve, kot je to določeno v 3. členu Uredbe. Tožeče stranke bodo lahko očitke o...
VSRS Sklep I Up 13/2018Vrhovno sodiščeUpravni oddelek07.02.2018pritožba - imenovanje ravnatelja javnega zavoda - neizbira nobenega od prijavljenih kandidatov - obvestilo - obrazloženost - akt, ki ga je mogoče izpodbijati v upravnem sporu - začasna odredba - ni upravni akt - kršitev ustavnih pravic - sodno varstvo po 4. členu ZUS-1 - pravni interes - poseg v pravni položajObvestilo o tem, da pristojni minister ni izbral nobenega od kandidatov za razpisano mesto direktorja, ni upravni akt ali drug akt iz 2. člena ZUS-1, katerega zakonitost bi bilo mogoče izpodbijati s tožbo v upravnem sporu. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, tovrstna odločitev ne pomeni odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi osebe in zato ne vpliva (spreminja) pravnega položaja kandidatov, ki so se prijavili na javni razpis. Vrhovno sodišče je v novejši sodni praksi (sklep I Up 247/2017 z dne 15. 12. 2017) že sprejelo stališče, da je imenovanje na vodstveni položaj v javnem sektorju (torej tudi postati in biti ravnatelj oziroma direktor javnega zavoda) povezano z varstvom javnega interesa in z izvajanjem javnih nalog. Z vidika posameznika gre zato za privilegij in ne za njegovo pravico. Zgolj uveljavljanje kršitve človekovih pravic (poleg navedene še kršitev 14. člena Ustave, ker nezakonito ni bil izbran nihče oziroma...
Sodba U 191/2003Upravno sodiščeUpravni oddelek24.09.2003upravni postopek - obnova postopka – nova dejstva in dokazi - državljanstvo – mladoletni otrok – lojalnost – Frauenamt - denacionalizacijaPogoj, da stranka brez svoje krivde ni mogla navesti okoliščin, zaradi katerih predlaga obnovo, velja samo za stranke, ne pa tudi za organ, ki izda sklep po uradni dolžnosti. Mladoletni otrok ne sledi staršem v (ne)lojalnosti, kot to razlaga tožena stranka, ampak jim sledi glede državljanskega statusa. Po ustaljeni upravno sodni praksi pa zaradi napačne uporabe materialnega prava - v konkretnem primeru gre za element nelojalnosti iz določila 2. odstavka 35. člena ZDrž - to pomeni tudi zaradi spremenjene upravne in sodne prakse, pravne razlage ali pravnega naziranja (sodbi Vrhovnega sodišča RS v zadevah U 133/95-7 z dne 4. 9. 1996 in I Up 397/2000 z dne 9. 10. 2002) ni mogoče obnoviti postopka po določilu 249. člena ZUP. Dopisi, kot je v konkretnem primeru dopis Muzeja narodne osvoboditve A., so namreč lahko podlaga za obnovo postopka samo, če je obnova zahtevana na podlagi Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o denacionalizaciji (ZDen-B),...
Sodba I Up 1186/2006Vrhovno sodiščeUpravni oddelek17.08.2006očitno neutemeljena prošnja za azil - ponovljeni postopek - nespoštovanje napotkov upravnega in vrhovnega sodišča - absolutna bistvena kršitev pravil postopka v upravnem postopku - vrnitev v prejšnje stanje - pravni interes za pritožboTožena stranka je v ponovljenem postopku v zvezi z odločitvijo Upravnega in Vrhovnega sodišča RS vezana na pravno mnenje sodišča in na njegova stališča, ki se tičejo postopka. Če tožena stranka v upravnem postopku zbira dokaze o stanju v prosilčevi izvorni državi, mora pred odločitvijo s temi dokazi seznaniti prosilca in mu dati možnost, da se o njih izjavi, sicer stori absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka. Ponovljeni postopek v zvezi z odločitvijo sodišča pa pomeni, da se postopek nadaljuje tam, kjer se je končal, ne pa, da se začne na novo. Pritožba zoper sklep o dovolitvi vrnitve v prejšnje stanje ni dopustna, razen če se ugodi predlogu v nasprotju s 5.odstavkom 22.člena ZUS. Pritožba tožeče stranke pa ni dopustna, ker tožeča stranka nima pravnega interesa.
UPRS sodba in sklep I U 115/2017Upravno sodiščeUpravni oddelek24.01.2017mednarodna zaščita – omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito – predaja odgovorni državi članici – Dublinska uredba III – nevarnost pobega – objektivni kriteriji – začasna odredbaPresoje sorazmernosti ukrepov o omejitvi gibanja res ni mogoče opraviti izključno na podlagi splošnih okoliščin v zvezi z možnostjo izvajanja ukrepov na strani tožene stranke, vendar pa je Vrhovno sodišče v zadevi I Up 142/2016 navedlo tudi, da je s temi operativnimi razlogi mogoče in dopustno utemeljiti strožji ukrep omejitve gibanja ob ugotovljenih subjektivnih okoliščinah na strani tožnika.Na tožnikovo izrazito begosumnost kažejo njegova dosedanja dejanja v postopkih. Gre za to, da je že zaprosil za mednarodno zaščito v Bolgariji in ni počakal na rešitev svoje prošnje, da je meje med državami prestopal na nezakonit način in brez osebnih dokumentov, v Republiki Sloveniji pa zaprosil za mednarodno zaščito šele po preteku 12 dni, ko ga je prijela slovenska policija in odvedla v Center za tujce.Na nesodelovanje v postopku kaže to, da tožnik v 40 dneh ni predložil nobenih dokazov ne glede razmer v Bolgariji, ne glede svoje identitete,...
VSRS Sklep I Up 230/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek21.09.2016mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - Uredba Dublin III - sistemske pomanjkljivosti - tožbene novote - prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov - nedovoljene pritožbene novote - uporaba drugega odstavka 3. člena Uredbe Dublin III - poročilo o stanju v Republiki HrvaškiVrhovno sodišče je že sprejelo stališče (npr. I Up 369/2014), da gre pri uporabi drugega odstavka 3. člena Uredbe Dublin III za obveznost, da predaja prosilca v državo članico, ki je bila določena za odgovorno, ni mogoča, če obstajajo utemeljene domneve, da v tej državi članici obstajajo sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilca, vendar je treba najprej ugotoviti eventualen obstoj utemeljenih domnev.Tako tožena stranka kot sodišče sta pojasnila tudi, da nevarnost takih sistemskih pomanjkljivosti ne izhaja iz nobenega relevantnega poročila o stanju v Republiki Hrvaški. Zato jima ni mogoče očitati, da navedene pravno pomembne okoliščine iz drugega odstavka 3. člena Uredbe Dublin III sploh ne bi upoštevala.Izpodbijana odločitev torej ne temelji na stališču, da tožena stranka ni dolžna sama ugotavljati, ali bi bil pritožnik ob vrnitvi v Republiko Hrvaško izpostavljen resnični nevarnosti takega...
Sklep X Ips 49/2012Vrhovno sodiščeUpravni oddelek12.12.2012dovoljenost revizije – trditveno in dokazno breme – pomembno pravno vprašanje – telekomunikacije – odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča – obveznost enakega obravnavanja – funkcionalnost IP/MPLS omrežja – drugačno pravno in dejansko stanje – zelo hude posledice – sklicevanje na druge postopkeTrditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.Po presoji Vrhovnega sodišča zatrjevani odstop od sodne prakse ni podan, saj gre v obravnavani zadevi za drugačno dejansko in pravno situacijo kot v sodbah sodišča prve stopnje U 2638/2008 in U 2121/2008 ter sodbi Vrhovnega sodišča I Up 348/2010. V obravnavani zadevi namreč ne gre za vprašanje, ali je revidentu bila naložena obveznost zagotavljanja storitve dostopa z bitnim tokom na nivoju IP/MPLS omrežja, ampak ali je revident pri dostopu z bitnim tokom drugim operaterjem omogočil takšno funkcionalnost operaterskega (veleprodajnega) dostopa do svojega omrežja, ki je potreben za dostop z bitnim tokom, da pri tem ni kršil obveznosti enakega obravnavanja. Torej takšno, kot jo zagotavlja sam sebi. Revident s svojimi navedbami obstoja zelo hudih posledic ni izkazal, saj zgolj sklicevanje na pravdni postopek pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani zaradi odškodninske tožbe (vložene...
UPRS sodba in sklep I U 1164/2016Upravno sodiščeUpravni oddelek11.08.2016mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska uredba III - znatna nevarnost pobega - objektivni kriteriji - primernost ukrepa - začasna odredbaUredba o sistemu EURODAC v tretjem odstavku 24. člena določa, da je iz sklicne številke, ki omogoča, da se lahko podatki nedvoumno povežejo z določeno osebo in državo članico, ki potrebuje podatke, mogoče ugotoviti tudi status osebe, za katero so podani rezultati v sistem EURODAC. V vseh državah članicah, kjer sklicna številka takoj za črkami, ki opredeljuje državo članico, predstavlja število 1, pomeni, da je tožnik v teh državah podal prošnjo za mednarodno zaščito, zaradi česar so mu bili tudi vzeti prstni odtisi. Presoja nevarnosti pobega mora biti opravljena v vsakem posameznem primeru in to na podlagi zakonsko določenih objektivnih kriterijev, pri čemer pa je skladno s točko 2. (n) člena Uredbe Dublin III dolžnost zakonodajalca države članice, da opredeli te objektivne kriterije. Opredelitev pojma „nevarnost pobega“ je tako izrecno vsebovana v 68. členu Zakona o tujcih (v nadaljevanju ZTuj-2), pri tem, da se lahko uporabijo zgolj tisti razlogi, ki...
Sklep X Ips 468/2007Vrhovno sodiščeUpravni oddelek08.09.2010dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč – razlaga določb zakona – zelo hude posledice izpodbijane odločitvePo presoji Vrhovnega sodišča revident z navedenim vprašanjem ni zadostil standardu natančnosti in konkretiziranosti pomembnega pravnega vprašanja. Določba prvega odstavka 43. člena ZBPP opredeljuje le definicijo, kaj se šteje za neupravičeno prejeto brezplačno pravno pomoč, in se revidentovo pravno vprašanje nanaša zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki pa v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, za kar revizije ni mogoče dovoliti. Njegova utemeljitev pomembnosti pravnega vprašanja se sicer nanaša na zatrjevanje, da Upravno sodišče prvi odstavek 43. člena ZBPP interpretira kot kazen in da gre za kaznovanje prosilca, ker je zamolčal podatek o vrednosti svojega premoženja, taka utemeljitev pa nima podlage v sodnem spisu oziroma v izpodbijani sodbi. Glede zatrjevane neenotnosti sodne prakse prvostopnega sodišča revident sodb Upravnega sodišča ni predložil in niti ne navedel sodb tega sodišča, ki bi dokazovale to njegovo trditev....
UPRS sodba I U 1545/2016Upravno sodiščeJavne finance13.12.2016davčna izvršba - izbrisana družba - davčna obveznost izbrisane družbe - aktivni družbenik - solidarna odgovornost aktivnega družbenika - kontradiktornost - načelo zaslišanja strankeTožniku kot davčnemu dolžniku za dolgove izbrisane družbe je bil prvi sklep o izvršbi izdan dne 26. 9. 2012. Tožnik se je zoper omenjeni sklep pritožil, prvostopni davčni organ pa je z uporabo 243. člena ZUP pritožbi tožnika sam delno ugodil ter mu izdal nov (izpodbijani) sklep za nižji dolgovani znesek. Z navedenim dejstvom se je udejanjila možnost novega dolžnika, da lahko o razlogih, s katerimi je nasprotoval prehodu obveznosti nanj, odloča davčni organ prve stopnje. Kot izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča opr. št. Up 357/03, ni nujno, da bi bila kontradiktornost zagotovljena že pred izdajo odločbe. Vendar pa mora biti v primeru, ko sodišče izda odločbo brez zaslišanja nasprotne stranke, tej zagotovljena možnost, da se (naknadno) izjavi z ugovorom, o katerem odloča sodišče prve stopnje. Slednjemu pa po mnenju sodišča ustreza uporaba instituta iz 243. člena ZUP, ki je bil v konkretnem primeru tudi uporabljen.
VSRS Sklep I R 152/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.10.2018določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - zavrnitev predlogaTrditve o medsebojnem sodelovanju, prijateljevanju, zabavanju in zvezah odvetnikov, tožilcev in sodnikov v Krškem ostajajo na pavšalni ravni, konkretnih primerov pa predlagateljica ne navaja.
sodba U 1090/2001Upravno sodiščeUpravni oddelek17.04.2002upravičenec do denacionalizacijeV denacionalizacijskih postopkih se uporablja za določitev kroga dedičev, torej tistih, ki so upravičeni uveljavljati zahtevke za denacionalizacijo, kot njihovi pravni nasledniki, določbe ZD (2. odstavek 74. člena ZDen in tudi posebne določbe o dedovanju iz ZDen). ZD pa za trenutek, odločilen za določitev kroga dedičev, določa zapustnikovo smrt /125. člen v zvezi s 1. odstavkom 123. člena). Glede na navedeno je treba za presojo upravičenosti tožnice do vložitve zahteve za denacionalizacijo presoditi, ali je tožnica pravna naslednica pokojne upravičenke, glede na trenutek upravičenkine smrti. Ker je bilo ob smrti upravičenke sin BB še živ, in je po ZD pravni naslednik upravičenke, in ker je po njegovi smrti leta 1975 postala njegova potencialna pravna naslednica tožnica kot njegova žena, je treba pravico do vložitve presojati glede na navedena pravna razmerja. Na enak način razlaga določbo 15. člena ZDen Ustavno sodišče RS (Up 82/01...
UPRS Sodba I U 1462/2018-22Upravno sodiščeUpravni oddelek26.06.2019trošarina - vračilo trošarine - kamnolom - gradbena dejavnost - vračilo trošarine za energente - standardna klasifikacija dejavnostiStališču tožnika, da bi moral biti kot oseba, ki opravlja dejavnost „pridobivanja kamna“ in torej kot proizvajalec gradbenih proizvodov, v zakonu obravnavan enako kot osebe, ki dejansko opravljajo dejavnost, ki se po SKD uvršča v področje “gradbeništvo“, ni mogoče slediti. Tožnik gradbene dejavnosti po SKD ne opravlja, česar niti sam ne zatrjuje. Tožbene navedbe, da je dejavnost kamnoloma vseeno gradbena dejavnost, ker je z gradbeno v zakonodaji izenačena in ker je v strokovni javnosti priznana kot „hrbtenica gradbeništva“, pa ne morejo prestati resne presoje, saj za takšno ekstenzivno tolmačenje gradbene dejavnosti ni pravne podlage. Gradbene dejavnosti že po splošnem vedenju pač ni mogoče izenačiti z lomljenjem kamna, četudi se v kamnolomu pridobljeno surovino uporablja pri gradbeništvu, ravno tako tudi ne gre za konkurenčni dejavnosti ali dejavnosti, ki bi bili medsebojno zamenljivi; razlike v teh dejavnostih ne utemeljujejo njune izenačitve.
VSRS Sklep X Ips 62/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek08.07.2015dovoljenost revizije - denacionalizacija - odškodnina tuje države - FIP - pomembno pravno vprašanje - že rešeno pravno vprašanjeKer je Vrhovno sodišče na vprašanja, ki jih revidentka navaja, že odgovorilo (t. i. že rešena vprašanja), vprašanja niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.
VSRS Sklep I Up 104/2018-22Vrhovno sodiščeUpravni oddelek06.06.2018mednarodna in subsidiarna zaščita - prekinitev postopka - zahteva za oceno ustavnosti zakona - mladoletni prosilciVrhovno sodišče je soočeno s pravno situacijo, ko je za upoštevanje stališč iz odločbe Ustavnega sodišča Up-748/16 edini možni način njegovega ustavnoskladnega ravnanja prekinitev postopka in začetek postopka z zahtevo za oceno ustavnosti zakonske ureditve ZMZ. Pri tem Vrhovno sodišče glede protiustavnosti ZMZ izhaja iz stališč Ustavnega sodišča, ki jih je v zvezi z zahtevami 56. člena Ustave navedlo v svoji odločbi. S tem bo Ustavno sodišče lahko podalo tudi stališča, ki bodo navedeno pravno situacijo razrešila in razjasnila posledice, ki izvirajo iz ugotovitev, ki jih je sprejelo v svoji odločbi. Vrhovno sodišče je na podlagi 156. člena Ustave oziroma prvega in drugega odstavka 23. člena Zakona o ustavnem sodišču tako pritožbeni postopek prekinilo in vložilo zahtevo za oceno ustavnosti ZMZ, ki je priložena temu sklepu.
Sodba II Up 5/2001Vrhovno sodiščeUpravni oddelek27.01.2005denacionalizacijski postopek - vlagatelj zahtevka za denacionalizacijo - neizkazano pravno nasledstvo - oporočno razpolaganje z zapuščinoKer je bila v zapuščinskem postopku leta 1954 obravnavana konkretna nepremičnina in upoštevana oporoka zapustnika, zapustnikov sin pa je dobil v pokritje svojega dednega deleža to, kar je bilo dogovorjeno v dednem dogovoru (konkretna nepremičnina pa je bila voljena fakulteti), zapustnikov sin ni izkazal pravnega nasledstva po 2. odstavku 60. člena ZDen.

Izberi vse|Izvozi izbrane