Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 12907cT1JJTIwVXAlMjA3MzEvMjAwNS01JmRhdGFiYXNlJTVCU09WUyU1RD1TT1ZTJmRhdGFiYXNlJTVCVVBSUyU1RD1VUFJTJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmb3JkZXI9c2NvcmUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0xMQ==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba in sklep I Up 664/2003Vrhovno sodiščeUpravni oddelek16.03.2006ukrep urbanističnega inšpektorja - poseg v prostor brez ustreznih dovoljenj - gradnja prizidkov - enostavni objektiInvestitor lahko na podlagi gradbenega dovoljenja zgradi samo takšen objekt, kot mu je bil dovoljen. Ustavno sodišče RS je s svojo odločbo, št. U-I-150/04 z dne 1.12.2005 razveljavilo prehodno določbo 1. odstavka 200. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), v delu ki se nanaša na gradnje iz 3. odstavka 3. člena ZGO-1, vendar pa v obravnavanem primeru ne gre za takšno gradnjo, zato je sodišče pravilno svojo odločitev oprlo na določbo 73. člena Zakona o urejanju prostora.
UPRS Sodba I U 1221/2016-11Upravno sodiščeUpravni oddelek04.04.2017znamka - registracija znamke - ugovor zoper registracijo znamke - podobnost blaga in storitev - družina znamk - obrazložitev odločbeOb dejstvu, da iz obeh znakov izstopa beseda BOSS, ki predstavlja priimek, katerega si povprečni potrošnik bolj zapomni kot ime, to pomeni, da to predstavlja najbolj razlikovalen element obeh znakov. Neuporaba prejšnje znamke na trgu za blago iz razreda 34 ne predstavlja razloga za zavrnitev ugovora po točki b) prvega odstavka 44. člena ZIL-1, lahko pa tožnik neuporabo te znamke izpodbija pred sodiščem splošne pristojnosti po 120. členu ZIL-1. Presoja podobnosti med znaki ni neodvisna od presoje podobnosti med blagom/storitvami, ki jih konkurenčni znaki pokrivajo, in ker je v obravnavanem primeru podana tudi enakost blaga, je organ sprejel odločitev, skladno v tem postopku ugotovljenemu dejanskemu stanju. Okoliščine, ki morajo biti podane za to, da lahko govorimo o ''družini'' znamk, so večje število znamk, ki naj bi tvorile družino ali serijo, ob dodatnem pogoju, da morajo biti prisotne na trgu. Upravni organ je v postopku preizkusa prijave v zvezi z relativnimi...
UPRS Sklep I U 519/2018-9Upravno sodiščeUpravni oddelek15.01.2019tožba v upravnem sporu - procesne predpostavke - litispindencaV zadevi, ki se vodi pod opr. št. I U 519/2018, isti tožnik izpodbija isti akt istega toženca kot v zadevi I U 2752/2017. Tožba je bila vložena 8. 3. 2017, toženki pa je bila vročena 21. 3. 2018, ko je o isti zadevi že tekel upravni spor.
Sodba Ur 20/94Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek03.02.1995posebne igre na srečo - nadzor nad izvajanjem zakona o igrah na srečo - pristojnost za izdajanje dovoljenj za prirejanje posebnih iger na srečo - prireditelj (glede na obliko lastnine)Za presojo, ali tožeča stranka izpolnjuje pogoje za prirejanje posebnih iger na srečo po 2. odst. 2. člena in 3. odst. 4. člena ZIS služba družbenega knjigovodstva ni pristojna. Določbe 3. odst. 4. čl. ZIS ni mogoče razlagati tako, da lahko prirejajo posebne igre na srečo samo organizacije v družbeni lastnini.
Sodba X Ips 1370/2006Vrhovno sodiščeUpravni oddelek22.04.2010vračilo davka – vračilo plačanih zamudnih obresti – odprava odmerne odločbe – molk organaPosledice neustavnosti, ugotovljene z odločbo Ustavnega sodišča U-I-356/02 z dne 23.9.2004, bodo odpravljene v postopkih odmere davka, ki v času izdaje odločbe Ustavnega sodišča še niso bili pravnomočno končani, na druge postopke pa ugotovljena neustavnost nima vpliva.
UPRS sodba I U 1433/2014Upravno sodiščeUpravni oddelek24.03.2015kolektivno upravljanje avtorskih pravic - zahteva za odpravo in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - položaj stranskega udeleženca - pravni interes - ničnost odločbeTožnik se moti, ko meni, da bi morala toženka pri presoji njegove aktivne legitimacije upoštevati odločbo Ustavnega sodišča RS, št. Up-666/10, Up-1153/10 z dne 12. 5. 2011, torej presojati, ali sta izdani dovoljenji vplivali na njegove pravice ali pravne koristi, saj se citirana ustavna odločba ukvarja z vprašanjem aktivne legitimacije drugih oseb (torej ne strank v formalnem pomenu besede) pri uveljavljanju drugega izrednega pravnega sredstva, tj. ničnosti, ne pa z vprašanjem aktivne legitimacije takih oseb pri uveljavljanju drugih izrednih pravnih sredstev kot je npr. odprava ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici. Zato stališča Ustavnega sodišča RS iz te odločbe ni možno širiti pri uveljavljanju drugih izrednih pravnih sredstev in predhodno obvezno presojo v smislu vpliva izdane odločbe na pravice ali pravne koristi drugih oseb. V obravnavanem primeru gre za situacijo, ko je toženka o obstoju (za...
Sodba I Up 822/2002Vrhovno sodiščeUpravni oddelek25.01.2005prometni davek - zamudne obresti - odločba ustavnega sodiščaUstavno sodišče RS je odločilo (odločba št. U-I-356/02 z dne 23.9.2004), da je glede teka zamudnih obresti Zakon o davčnem postopku (ZDavP) v neskladju z ustavo in da davčnega zavezanca ne bremenijo posledice zamude za tisti čas, ko njegova davčna obveznost še ni ugotovljena, temveč šele z dnem izvršljivosti odločbe o odmeri davka, to je po izteku z zakonom določenega roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti. V obravnavanem upravnem sporu je treba pri odločitvi uporabiti navedeno odločbo, ker v času njene izdaje upravni spor še ni bil pravnomočno končan.
VSRS Sodba I Up 6/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek15.02.2017predaja odgovorni državi članici - mednarodna zaščita - postopki po Uredbi Dublin IIIV pritožbi v upravnem sporu ni mogoče uveljavljati razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, razen če je prvostopenjsko sodišče samo ugotovilo dejansko stanje. Ker iz izpodbijane sodbe ne izhaja, da bi bile v dosedanjem postopku ugotovljene okoliščin prečkanja hrvaške meje, gre dejansko za v procesnem predlogu prikrit pritožbeni očitek nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja v upravnem postopku, kar ni predmet pritožbene presoje. Vrhovno sodišče zato postopka ni prekinilo do odločitve SEU v zvezi z vprašanji, postavljenimi v zadevi I Up 220/2016.V primerih, ko je že bil opravljen osebni razgovor in ni drugih okoliščin, ki bi zahtevale, da se da stranki možnost ponovne neposredne izjave pred uradno osebo, ta v ponovljenem postopku ni obvezen.Možnost vlaganja prošenj za mednarodno zaščito prosilcem ne zagotavlja izbire države glede na njihovo mnenje o (ne)ustreznosti konkretne zdravstvene terapije.Ovira za predajo...
UPRS Sodba I U 173/2016-17Upravno sodiščeUpravni oddelek11.10.2018status zaščitene kmetije - odločanje po uradni dolžnosti - preveritev pogojev za zaščiteno kmetijo - podatki iz uradnih evidencDoločba prvega odstavka 4. člena ZDKG daje organu pooblastilo, da zaščiteno kmetijo preveri oziroma določi tudi po uradni dolžnosti. To pomeni, da pristojni organ začne postopek, če tako določa zakon ali na zakonu temelječ predpis, ali če ugotovi ali izve, da je postopek glede na obstoječe dejansko stanje treba začeti zaradi javne koristi (126. člena ZUP). ZDKG-A velja od 13. 4. 2013, navedena določba pa že sama po sebi pomeni enega od razlogov za začetek postopka po uradni dolžnosti v skladu z navedenim 126. členom ZUP. Sodna praksa je zavzela enotno stališče, da dejanska obdelava (torej tudi način obdelave) zemljišč ni odločilna za obstoj zaščitene kmetije (prim. npr. sodbo Vrhovnega sodišča RS I Up 321/2006). Predmet odločanja oziroma preverjanja v obravnavanem upravnem postopku je lahko zgolj to, ali še izpolnjuje pogoje za obstoj zaščitene kmetije tista oziroma taka kmetija, kot je bila določena za zaščiteno kmetijo v...
Sodba I Up 63/2011Vrhovno sodiščeUpravni oddelek17.02.2011mednarodna zaščita – koncept tretje varne države – kršitev procesnih pravic – mladoletnik brez spremstvaTudi po presoji Vrhovnega sodišča tožena stranka tožniku ni zagotovila temeljnih procesnih jamstev, ki jih v postopku koncepta tretje varne države prosilcu za mednarodno zaščito zagotavljajo določbe ZMZ, prav tako pa tudi Direktiva Sveta Evrope 2005/85/ES z dne 1. decembra 2005 o minimalnih standardih glede postopkov za priznanje ali odvzem statusa begunca v državah članicah (Procesna direktiva). Zato se v celoti pridružuje sodišču prve stopnje, da niti iz obrazložitve izpodbijanega akta niti iz drugih podatkov v spisu ne izhaja, da bi tožena stranka tožniku dala možnost, da bi še pred izdajo sklepa o zavrženju njegove prošnje lahko dokazoval, da Republika Hrvaška zanj ni varna tretja država, kar sicer tožniku izrecno omogoča drugi odstavek 63. člena ZMZ.
VSRS Sklep I Up 60/2020Vrhovno sodiščeUpravni oddelek09.09.2020izločitev uradne osebe - zavrnitev predloga za izločitev uradne osebe - sklep o (ne)izločitvi uradne osebe - dovoljenost tožbe v upravnem sporu - upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - ni upravni akt - zavrženje tožbe - zavrnitev pritožbeKot je Vrhovno sodišče že večkrat odločilo, sklep o zavrnitvi zahteve za izločitev uradne osebe ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu (4. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Ker predmet izpodbijanja ni I. točka izreka sodbe in sklepa, s pritožbo zoper II. točko izreka ne more uveljavljati navedb, s katerimi pritožnica utemeljuje nepravilnost odločitve o neizločitvi uradne osebe. Predmet pritožbene presoje je namreč samo procesna predpostavka dopustnosti tožbe zoper sklep z dne 17. 8. 2017.
Sklep I Up 1537/2005Vrhovno sodiščeUpravni oddelek16.02.2006upravni spor - obnova sodnega postopka - rok za vložitev predloga - zamuda roka - zavrženje predlogaPo preteku 5 let od pravnomočnosti sodne odločbe obnova sodnega postopka ni več možna.
VSRS Sklep X Ips 297/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek13.09.2017davki - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta - nedovoljen revizijski razlog - dovoljenost revizije - zelo hude posledicePo ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča v sporu o dopustnosti pravnega sredstva (v obravnavani zadevi odprave odločbe po 43. do 48. členu ZUstS), za kar gre v obravnavani zadevi, pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti. Presoja pravilnosti postopka izdaje upravnega akta po ZUP pa glede na 85. člen ZUS-1 ni dovoljen revizijski razlog. Na vprašanje učinkovanja odločb Ustavnega sodišča RS na pravnomočo rešena pravna razmerja je jasno odgovorjeno že z določbo 44. člena ZUstS (ki določa, da se zakon ali del zakona, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, natala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno) in sodno prakso (tudi Ustavnega sodišča RS, npr. Up-624/11 z dne 3. 7. 2014).
VSRS Sklep I Up 92/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek25.09.2014sodne takse - delna oprostitev plačila - oprostitev plačila v celoti - Ustavna odločba U-I-85/14 - neustavnost določbe prvega odstavka 11. člena ZST-1 - denarna socialna pomočKer odločitev v izpodbijanem sklepu temelji tudi na uporabi prvega odstavka 11. člena ZST-1, za katerega je Ustavno sodišče v odločbi U-I-85/14 ugotovilo, da je v neskladju z Ustavo, in do odprave te neskladnosti določilo način njene izvršitve, mora sodišče prve stopnje v novem postopku pri presoji tožnikove upravičenosti do popolne oprostitve plačila sodnih taks, upoštevati razloge in način izvršitve, kot jih je navedlo Ustavno sodišče v omenjeni odločbi.
Sklep I Up 93/2011Vrhovno sodiščeUpravni oddelek23.03.2011pritožba – postulacija – pravniški državni izpit – dopolnitev vloge – prevod v slovenski jezik – vloga, vložena v tujem jezikuPritožbo v upravnem sporu vloži stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če imata opravljen pravniški državni izpit. Vrhovno sodišče tožeče stranke ni pozivalo na dopolnitev vloge s prevodom v slovenski jezik po 108. členu ZPP, saj je iz vloge, vložene v češkem jeziku, očitno razvidno, da gre za pravno sredstvo (pritožbo) zoper sklep sodišča prve stopnje I U 1215/2010-6 z dne 23. 11. 2010, ki ga je vložila tožeča stranka sama, oziroma po poslovodji, pri tem pa ni izkazala, da ima poslovodja, ki je pritožbo podpisala, opravljen pravniški državni izpit.
UPRS Sodba I U 1998/2018-5Upravno sodiščeUpravni oddelek18.10.2018brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - revizija v upravnem sporu - objektivni pogojV obravnavanem primeru gre za presojo pravilnosti in zakonitosti odločitve o dodelitvi BPP v upravnem sporu zaradi dodelitve BPP, zato toženki v tem primeru ni bilo treba opraviti preizkusa izpolnjenosti pogojev za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP, temveč bi morala uporabiti določbo pete alineje 8. člena ZBPP in že na tej podlagi tožnikovo prošnjo zavreči.Po peti alineji 8. člena ZBPP se BPP namreč ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve brezplačne pravne pomoči. Po presoji sodišča to ne velja le za vložitev tožbe in zastopanje v upravnem sporu zaradi dodelitve BPP (kar je sodišče že večkrat reklo, npr. v sodbah I U 1033/2016 in I U 1026/2016), temveč tudi za vložitev pravnih sredstev v takem upravnem sporu.
Sodba I Up 598/2001Vrhovno sodiščeUpravni oddelek23.10.2002dedovanje kmetijskih zemljišč - preveritev pogojev za zaščiteno kmetijoZ odločbo št. U-I-76/97 z dne 17.6.1999 je Ustavno sodišče RS razveljavilo 26. člen Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (ZDKG), ki je dokazoval na uporabo Zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev - kmetij (ZDKZ) pri ugotavljanju pogojev zaščitene kmetije v zapuščinskih postopkih, ki so se začeli pred ZDKZ in še niso končani, in odločilo, da se za primere, za katere je veljala ureditev 26. člena ZDKG, uporablja ZDKG. Ker obravnavana zadeva ni bila pravnomočno končana do učinkovanja navedene odločbe, gre pa za primere, za katerega je veljala ureditev 26. člena ZDKG, je pravna podlaga za odločanje v obravnavani zadevi ureditev ZDKG.
Sodba II Up 10/2000Vrhovno sodiščeUpravni oddelek28.06.2002ugotovitev pogojev za uvedbo likvidacijskega postopka (Zakon o predsanaciji, sanaciji, stečaju in likvidaciji bank in hranilnic - Ur.l. RS, št. 1/91-I in 46/93 - ZPSSLBH)Po 1. odstavku 32. člena ZPSSLBH izda guverner banke Slovenije odločbo o ugotovitvi pogojev za uvedbo likvidacijskega postopka, če ugotovi, da banka ne izpolnjuje več predpisanih pogojev za nadaljnje delo ali na podlagi sklepa ustanoviteljev o prenehanju banke. Ker mora po 4. členu Zakona o bankah in hranilnicah (Uradni list RS, št. 1/91-I) banka poslovati po načelu likvidnosti, in sicer tako da stalno ohranja svojo plačilno sposobnost (1. odstavek 31. člena ZBH), je ugotovljena nelikvidnost stanje, ko banka ne izpolnjuje več predpisanih pogojev za nadaljnje delo. Ker je bila v obravnavanem primeru ugotovljena nelikvidnost, je bila podana pravna podlaga za izdajo odločbe o ugotovitvi pogojev za uvedbo likvidacijskega postopka.
Sodba I Up 278/99Vrhovno sodiščeUpravni oddelek17.10.2001postopek za izbris iz registra stalnega prebivalstvaOdločba o zavrnitvi izdaje potrdila o vpisu v register stalnega prebivalstva je upravni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu. Odločilna pravna podlaga, na katero sta tožena stranka in sodišče prve stopnje oprla svojo odločitev, je 81. člen ZTuj, za katerega je Ustavno sodišče RS z odločbo U-I-294/94 z dne 4.2.1999 ugotovilo, da je zaradi protiustavne pravne praznine v neskladju z ustavo in je bil zato z razlago, kakršna je vsebovana v izpodbijani odločbi in sodbi, tožnik postavljen v neenak položaj v primerjavi s tistimi tujci, ki niso bili državljani bivše SFRJ, pa so imeli v času uveljavitve ZTuj v Republiki Sloveniji stalno prebivališče.
sodba U 536/2004Upravno sodiščeUpravni oddelek27.05.2005pravica do plačila zdravstvenih storitev – dedovanje terjatveTožena stranka odločitev opira na stališče, da je pravica do zdravstvenega varstva v obsegu iz 10. člena ZZVN osebna pravica, in kot taka nepodedljiva, ter da z upravičenčevo smrtjo preneha, pri čemer se sklicuje na stališče v sklepu Vrhovnega sodišča RS št. I Up 833/2001-3 z dne 13. 11. 2003. Tudi če bi se upravno sodišče strinjalo s stališčem iz navedenega sklepa, pa se deloma ne strinja, ker meni, da vsaj glede prejemkov iz naslova mesečne rente glede na določbo 1. odstavka 14. člena Ustave Republike Slovenije ni utemeljeno delati razlike med vojnimi invalidi (katerih denarnih prejemki, ki so že zapadli v plačilo, pa ob smrti uživalca pravice še niso izplačani, se lahko podedujejo - 2. odstavek 87. člena Zakona o vojnih invalidih, ZVojI, Uradni list RS, št. 63/95 – 75/97) in osebami s statusom žrtve vojnega nasilja, sodišče meni, da je tožena stranka ravnala napačno, ko je tožničino zahtevo presojala izključno z vidika...

Izberi vse|Izvozi izbrane