Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 12907cT1JJTIwVXAlMjA3MzEvMjAwNS01JmRhdGFiYXNlJTVCU09WUyU1RD1TT1ZTJmRhdGFiYXNlJTVCVVBSUyU1RD1VUFJTJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmb3JkZXI9c2NvcmUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0xMA==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba I Up 5/2008Vrhovno sodiščeUpravni oddelek17.01.2008azil - omejitev gibanja - sum zavajanjaŽe to, da prosilec ni prepričljivo pojasnil razlogov, zaradi katerih je zapustil izvorno državo in zakaj ni zaprosil za azil v Bosni in Hercegovini, kjer je več kot eno leto prebival pred prihodom v Republiko Slovenijo, je zadostna podlaga za sum, da zavaja oziroma zlorablja azilni postopek.
Sodba I Up 5/2009Vrhovno sodiščeUpravni oddelek22.01.2009mednarodna zaščita - pospešeni postopek – protislovne navedbe – očitno neutemeljena prošnja – lažna predstavitev razlogovIz izjav tožnikov v postopku pred toženo stranko in listin, ki sta jih predložila v upravni spis, po presoji Vrhovnega sodišča izhaja, da tožena stranka ni spreminjala izjav tožnikov oziroma jih napačno razlagala v njuno škodo, kar pa pomeni, da je njuno vlogo pravilno zavrnila zaradi tega, ker sta lažno predstavljala razloge za mednarodno zaščito, kar izhaja predvsem iz njunih protislovnih oziroma nekonsistentnih izjav, saj jih listine, ki sta jih predložila v upravni spis, ne potrjujejo.
VSRS Sodba in sklep I Up 56/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek21.03.2016omejitev gibanja - ugotavljanje istovetnosti - sum zavajanja in zlorabe postopka - test sorazmernosti - begosumnostIz obrazložitve je razvidno, da se je sodišče do tožbenih ugovorov opredelilo, saj je presodilo, da je tožena stranka dovolj obrazložila, da brez tega ukrepa identitete ni mogoče ugotoviti oziroma da bo brez tega ukrepa toženi stranki onemogočeno meritorno odločiti o njegovi prošnji, saj bi v primeru pobega postopek morala ustaviti. Prvostopenjsko sodišče je pojasnilo tudi, zakaj pritrjuje stališču tožene stranke, da bi tožnik pobegnil, če mu gibanje ne bi bilo omejeno ter se strinjalo z razlogi, zakaj ukrep omejitve gibanja na območje azilnega doma ni učinkovit.
UPRS Sklep I U 202/2018-12Upravno sodiščeUpravni oddelek27.03.2018molk organa - upravni spor - izjava o umiku tožbeKer tožnica pri tožbi ne vztraja, je sodišče na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZUS-1 postopek ustavilo, kot to izhaja iz I. točke izreka tega sklepa.
sodba I U 1832/2009Upravno sodiščeUpravni oddelek18.03.2010ugotovitev statusa prostora – stanovanje – primerno stanovanje – vezanost upravnega organa na stališče sodišča – pravni interes za vodenje upravnega postopkaRazlogov, zakaj je dal prednost namembnosti, ki bi izhajala iz morebitnega upravnega akta, v primerjavi z dejansko uporabo prostorov, upravni organ v obrazložitvi ni navedel, kar bi bilo nujno glede na stališče sodišča v prejšnji sodbi, da iz zakonske ureditve v SZ ne izhaja, da bi se za opredelitev prostorov kot stanovanja zahtevali akti pristojnih organov.Ker se po določbi 1. odstavka 2. člena SZ prostori, ki so stanovanje, lahko nahajajo tudi v drugi (nestanovanjski) zgradbi, razumevanje stanovanja po SZ ni odvisno od namembnosti, ki jo za samo stavbo določa morebitna upravna odločba (gradbeno, uporabno dovoljenje). Prav tako za odločanje o statusu ne morejo biti relevantni podzakonski predpisi iz 11. člena SZ, ki so med drugim določali tehnične, higienske in ekološke standarde stanovanj in stanovanjskih hiš. Drugačno stališče – da je treba uporabiti podzakonske predpise, ki določajo minimalne tehnične pogoje za graditev stanovanj -, bi namreč pomenilo, da...
Sklep I Up 419/2009Vrhovno sodiščeUpravni oddelek08.12.2010razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici – uporabno dovoljenje – razveljavitev gradbenega dovoljenja – končan postopek – pravni interes za upravnosodno varstvo – sklicevanje na pravni poukV obravnavanem primeru je bil postopek v zadevi uporabnega dovoljenja končan, saj je bilo uporabno dovoljenje po nadzorstveni pravici razveljavljeno, veljalo je od izdaje (oziroma pravnomočnosti) do razveljavitve, zahtevek stranke za njegovo izdajo je bil torej izčrpan in ob razveljavitvi uporabnega dovoljenja ni mogel ponovno oživeti.Gre torej za primer iz prvega odstavka 5. člena ZUS-1 in bi bilo tožniku iz tega razloga sicer treba dopustiti upravnosodno varstvo zoper izpodbijani upravni akt. Čeprav prvostopenjsko sodišče v tem primeru upravnosodnega varstva ni dopustilo, temveč je tožbo zavrglo, Vrhovno sodišče v to odločitev izjemoma ni poseglo. Ugotovilo je, da si tožnik niti s tožbo niti s pritožbo svojega pravnega položaja v zvezi z razveljavljenim uporabnim dovoljenjem ne more izboljšati (glej sklep Vrhovnega sodišča RS I Up 138/2009). Zaradi pravnomočne razveljavitve gradbenega dovoljenja je namreč odpadla ključna predpostavka...
VSRS Sklep I Up 155/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek01.02.2017vodno povračilo - sklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - ni akt po 2. členu ZUS-1 in ni akt, izdan v obliki predpisa, ki bi urejal posamična razmerja po četrtem odstavku 5. člena ZUS-1 - cena vodnih povračil mora temeljiti na ekonomskem vrednotenju obremenjevanja voda - primernost konkretnih cen za osnovo vodnega povračila je strokovno-tehnično in ne pravno vprašanje - zavrženje tožbe - sodno varstvo zoper odločbo, izdano na podlagi sklepa o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljiščSklep o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč v celoti niti v izpodbijanem delu, ki se nanaša na pristanišče, kakršno upravlja pritožnica, ni akt iz 2. člena ZUS-1. Ni namreč javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim bi bilo vsebinsko odločeno o pritožničinih materialnopravno določenih pravicah, obveznostih ali pravnih koristih in s tem poseženo v njen pravni položaj. Ta sklep tudi ni akt, izdan v obliki predpisa, ki bi urejal posamična razmerja (četrti odstavek 5. člena ZUS-1). Gre namreč za akt, ki ga je Vlada RS izdala na podlagi 8. člena Uredbe o vodnih povračilih, ki na abstraktni ravni določa ceno za osnovo vodnega povračila in se ne nanaša določno na pritožnico, ampak na vse zavezance za plačilo vodnega povračila ter je bil kot tak podlaga za izdajo odločbe o odmeri vodnega povračila, ki jo je pritožnica izpodbijala s tožbo v upravnem...
UPRS sodba in sklep I U 1834/2016Upravno sodiščeUpravni oddelek30.12.2016mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska Uredba III - nevarnost pobega - varstvo osebne varnosti in premoženjske varnostiTožnikovo ravnanje v dogodkih (poskus izpraznitve gasilnega aparata 27. 5. 2016, pretep z drugim prosilcem 25. 6. 2016, poškodovanje detektorja kovin, metanje drugega pohištva zaradi prepovedi vnosa alkohola 21. 7. 2016, odrivanje betonskega smetnjaka, ki se je razbil 7. 8. 2016), po presoji sodišča kaže na nesodelovanje tožnika v postopku. Glede tožnikove navedbe, da za navedena ravnanja tožnika obstaja kaznovalno pravo, je že Vrhovno sodišče RS v sodbi I Up 26/2016 z dne 15. 3. 2016 pojasnilo, da je toženka upravičena izreči v postopku predaje osebe v odgovorno državo članico tudi ukrep pridržanja, ki pomeni odvzem prostosti določene osebe in s tem poseg v njeno osebno svobodo. Prav tako je za to podlaga v 4. točki 84. člena ZMZ-1, ki predvideva odvzem prostosti zaradi varstva osebne in premoženjske varnosti. Sodišče poudarja, da toženka v tem postopku ni izrekla ukrepa zaradi kaznovanja za storjena kazniva dejanja, kot zmotno meni...
VSRS Sodba VIII Ips 84/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek04.12.2018ponovna odmera pokojnine - notranji odkup delnic - odločba Ustavnega sodišča - pravnomočnost - nova odločba - učinek za naprejOdločba toženke z dne 4. 9. 2004 o priznanju pravice do starostne pokojnine od 20. 9. 2004 dalje je postala formalno in materialno pravnomočna. To pomeni, da po poteku pritožbenega roka zavezuje obe stranki, četudi je nepravilna, torej tudi če je bila osnova za odmero pokojnine določena napačno in ni temeljila na vseh plačanih prispevkih, ki bi se sicer morali upoštevati. Na podlagi 4. točke izreka odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-239/14 in Up-1169/12 z dne 26. 3. 2015 je ponovna odmera omogočena tudi v primerih kot je tožnikov, v katerih niso bile izpolnjene procesne predpostavke za uveljavitev izrednih pravnih sredstvih po splošnih procesnih pravilih, saj toženki nalaga izdajo novih odločb ne glede na to, koliko časa je preteklo od dokončnosti odločbe o priznanju in odmeri pravice. Glede učinkovanja nove odločbe pa Ustavno sodišče ni odstopilo od tretjega odstavka 183. člena ZPIZ-2, po katerem nova odločba učinkuje za naprej,...
Sodba I Up 1387/2006Vrhovno sodiščeUpravni oddelek08.11.2006denacionalizacija - ugotavljanje državljanstva - retroaktivna uporaba Zakona o državljanstvu FLRJ - odločba ustavnega sodišča - arhivsko gradivoRetroaktivna uporaba 2. odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ je ustavno dopustna. Vprašanje ustavne dopustnosti retroaktivne uporabe 2. odstavka 35. člena ZDrž pri današnjem ugotavljanju jugoslovanskega državljanstva, je presojalo že Ustavno sodišče. Z odločbo, št. U-I-23/93, je ugotovilo, da retroaktivna uporaba določbe 2. odstavka 35. člena ZDrž ni nasprotovala splošnim pravnim načelom, ki so jih tedaj priznavali civilizirani narodi, ki so bili v drugi svetovni vojni žrtve nacionalsocialističnega totalitarnega režima. Zato je odločilo, da je uporaba takšne določbe z vidika pravne kontinuitete pri ugotavljanju državljanstva ustavno dopustna
Sodba I Up 812/2006Vrhovno sodiščeUpravni oddelek24.05.2006azil - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - preganjanje - zaščita v varnem delu izvorne državeŽe iz tožnikove prošnje za priznanje azila je očitno, da si tožnik lahko poišče zaščito v drugem delu izvorne države, saj je sam izjavil, da je vse od konca vojaških spopadov v letu 2001 pa do vrnitve v domači kraj, v avgustu 2005, ko naj bi ga začeli maltretirati pripadniki specialne policije, živel več let v drugih krajih, brez težav in maltretiranja.
sodba in sklep U 1192/2006Upravno sodiščeUpravni oddelek24.05.2006uradna evidenca - načelo zaslišanja stranke - azil - samovoljna zapustitev azilnega domaČe prosilec za azil poda ponovno prošnjo za azil neposredno v Azilnem domu, pred tem pa je nastanjen na zasebnem naslovu, in ob ponovni prošnji za azil izrazi tudi prošnjo, da mu pristojni organ dovoli nadaljnjo nastanitev na zasebnem naslovu, ne gre za samovoljno zapustitev Azilnega doma v smislu 42. člena ZAzil. Tožena stranka je vedela, kje so nastanjeni tožniki, ker so jo ti o tem obvestili, a je menila, da je podana domneva o umiku prošnje za azil, ker naj bi tožniki samovoljno zapustili Azilni dom, saj so to storili brez potrebne odobritve. To pomeni, da je tožena stranka storila bistveno kršitev določb postopka, ker ni dala tožnikom možnosti, da se izrečejo o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Poleg tega sodišče ugotavlja, ob upoštevanju stališča Vrhovnega sodišča, da sta za uradno evidenco v smislu 179. člena ZUP potrebna podpis in žig na listini, ki izkazuje predmetno dejstvo, in da mora iz uradne evidence izhajati odsotnost prosilca...
UPRS Sodba I U 866/2018-12Upravno sodiščeUpravni oddelek26.09.2018brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pred vložitvijo prošnje nastali stroški - verjetni izgled za uspehProšnja za dodelitev BPP za zastopanje in pravno svetovanje na narokih v zvezi s tožbo na I. stopnji v upravnem sporu, je bila vložena po tem, ko je Upravno sodišče že odločilo o tožbi. S sklepom I U 686/2016-27 z dne 16. 5. 2017 je bil postopek pred sodiščem I. stopnje končan, zato tožnik pravne pomoči ni (več) potreboval. Glede na drugi odstavek 11. člena ZBPP, BPP za navedene storitve ni bilo mogoče priznati, saj so nastale pred vložitvijo prošnje za dodelitev BPP.
UPRS sklep I U 298/2014Upravno sodiščeVarstvo ustavnih pravic07.04.2014upravni spor – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – tožba zoper sklep Ustavnega sodišča – zavrženje tožbeTožnik vlaga tožbo zoper sklep, s katerim je Ustavno sodišče odločilo, da ne sprejme njegove ustavne pritožbe zoper sklep Vrhovnega sodišča, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS, in da se zavrže ustavna pritožba zoper sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča v zvezi z sklepom Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, ker niso izčrpana pravna sredstva. Navedeni akt, ki ga izpodbija tožnik, pa ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
VSRS Sklep X Ips 300/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek10.12.2015dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje - predlog za obnovo postopka - kaznivo dejanje - pravica, izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - že odgovorjena vprašanja - vprašanja, ki presegajo okvir spornega pravnega razmerja - zelo hude posledice niso konkretiziranePo 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja: predmet upravnega spora je zadeva, v kateri je pravica ali obveznost izražena v denarni vrednosti, vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, pa mora presegati 20.000 EUR. Prvi pogoj se nanaša na odločanje o pravici ali obveznosti. Za izraz denarne vrednosti gre po naravi stvari pri pravici do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih) in pri obveznosti plačati določen znesek (tako Ustavno sodišče v zadevi U-I-117/09, Up-501/09 z dne 28. 1. 2010).Pomembno pravno vprašanje, ki naj bi utemeljilo dovoljenost revizije, se mora nanašati na pravno vprašanje iz zakonsko določenega obsega presoje Vrhovnega sodišča v revizijskem postopku. Le v tem okviru bo revident z ustrezno odločitvijo o pomembnem pravnem vprašanju in posledičnim uspehom v revizijskem postopku...
sodba in sklep U 1671/2006Upravno sodiščeUpravni oddelek11.08.2006načelo zakonitosti - upravni postopek - obrazložitev odločbe - meje presoje zakonitosti akta - notariatČetudi izpodbijani akt ni upravni akt, mora biti izpodbijana odločba zaradi določila 2. odstavka 10.a člena ZN do tolikšne mere obrazložena, da jo je mogoče preizkusiti, ker je obrazložitev v funkciji uresničevanja in varstva pravice iz določila 3. odstavka 49. člena Ustave, kot specialne ustavne določbe v razmerju do določil 14., 22. in 25. člena Ustave. Ker gre pri notariatu za javno-pravno službo, ki je ustanovljena in določena z zakonom, je treba uporabiti določilo 4. člena ZUP, ki pravi, da se upravni postopek smiselno uporablja tudi v javno-pravnih zadevah, ki nimajo značaja upravne zadeve po 2. členu zakona, kolikor ta področja niso urejena s posebnim zakonom. V zadevah, ki niso upravne stvari, je sodišče zavzelo stališče, da je strogost presoje zakonitosti takih izpodbijanih aktov odvisna od narave stvari in da to strogost presoje sodišče izvaja ob upoštevanju varstva ustavnega načela delitve oblasti. To pomeni, da sodišče v izvajanju presoje...
UPRS Sodba I U 1019/2018-18Upravno sodiščeUpravni oddelek10.07.2018komunalna taksa - davčna izvršba - zastaranje - zastaranje pravice do izterjave davčnih obveznostiKomunalna taksa oziroma občinska taksa je javna dajatev in zato pod določbe OZ, ki urejajo obligacijska razmerja, ne sodi. Obenem pa je tudi ni šteti za davek iz 3. členu ZDavP-2 in zato ni podlage za uporabo določb o zastaranju, ki jih vsebuje ta zakon. Čim pa je tako in je dveletni zastaralni rok utemeljeno upoštevan pri odločitvi, je izpodbijana odločitev z ozirom na nesporne dejanske ugotovitve o poteku dveletnega zastaralnega roka za izterjavo obravnavane takse pravilna in skladna z zakonom oziroma z Odlokom o komunalnih taksah v Mestni občini Novo mesto.
UPRS Sodba I U 2763/2017-28Upravno sodiščeUpravni oddelek24.04.2018javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - obrazložitev odločbeV upravnem sporu se lahko presoja le skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom. Sodna presoja je v takšnih postopkih zadržana in omejena na presojo zakonitosti ter očitnih napak pri odločanju. Vendar po ustaljeni upravno-sodni praksi to ne pomeni, da akt o zavrnitvi ne bi moral obvezno vsebovati vseh tistih sestavin, ki so potrebne, da se ga da preizkusiti. Res je sicer, da je samo ocenjevanje strokovno opravilo, ki ne more biti predmet sodne presoje, vendar pa je pri odločitvi vseeno treba upoštevati osnovne procesne pravice stranke v postopku, med katere spada tudi pravica do obrazloženega sklepa.
Sklep II DoR 411/2010Vrhovno sodiščeCivilni oddelek15.12.2010predlog za dopustitev revizije – odškodninska odgovornost države - odškodnina zaradi sojenja v nerazumnem roku – pomembno pravno vprašanje – zavrnitev predloga za dopustitev revizijeUstavno sodišče Republike Slovenije je v zadevi Up-2965/08 - z vidika pravice do učinkovitega sodnega varstva je sprejemljivo stališče, da zastoja v postopku ni mogoče pripisati državi, če je očitno, da stranka ni imela interesa za hitro obravnavanje zadeve in da zato, čeprav je v sporu nastopala kot tožeča stranka, tudi ni predlagala pospešitve postopka, v katerem je prišlo do zastojev, ker je sodišče zaradi z vidika te stranke negativne sodne prakse čakalo na odločitev Vrhovnega sodišča o precedenčnem primeru oziroma na odločitev Ustavnega sodišča o ustavnosti v navedenem primeru pravno upoštevanega predpisa.
Sodba I Up 1059/2005Vrhovno sodiščeUpravni oddelek21.09.2005upravičenci do brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev pravne pomoči pravni osebiPravni osebi je mogoče odobriti brezplačno pravno pomoč samo ob pogojih iz 5. odstavka 10. člena ZBPP in 5. odstavka 168. člena ZPP.

Izberi vse|Izvozi izbrane