Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 12802cT1JJTIwVXAlMjA3MzEvMjAwNS01JmRhdGFiYXNlJTVCU09WUyU1RD1TT1ZTJmRhdGFiYXNlJTVCVVBSUyU1RD1VUFJTJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmb3JkZXI9c2NvcmUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2Mmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0x
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS Sklep I Up 75/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek17.05.2017vročanje odločbe upravnega organa druge stopnje - rok za tožbo - osebna vročitev - odprema odločbe - nerazumljiv pravni pouk - napačen pravni pouk - ugoditev pritožbiPravni pouk, v katerem je upravni organ druge stopnje navedel, da rok za vložitev tožbe začne teči po prejemu drugostopenjske odločbe ob pojasnilu, da se odločba šteje za vročeno v določenem roku od odpreme, katere datum je odtisnjen na vročilnici in dejstvu, da je bil na pošiljki izrecno naveden datum odpreme, pa sta tudi po presoji Vrhovnega sodišča pri pritožniku utemeljeno povzročila nejasnost glede trenutka nastopa vročitve kot okoliščine, od katere začne teči rok za vložitev tožbe v upravnem sporu. V obravnavanih okoliščinah je zato za presojo pravočasnosti tožbe bistveno le, ali je stranka ravnala v okviru nejasnega (napačnega) pravnega pouka.
VSRS Sklep I Up 224/2017Vrhovno sodiščeUpravni oddelek28.11.2018mednarodna zaščita - priznanje subsidiarne zaščite do polnoletnosti - pravice in koristi pri priznanju subsidiarne zaščite in pri priznanju statusa begunca - pravni interes - sodba SEU - nadaljevanje prekinjenega postopka - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - načelo primarnosti prava EU - sprememba pravnega stališča - ugoditev pritožbiOb upoštevanju načela primarnosti prava EU (odločitve SEU v zadevi C-662/17) je treba prosilčev pravni interes za izpodbijanje odločbe o priznanju subsidiarne zaščite, ker meni, da bi mu moral biti iz istih razlogov priznan status begunca, presojati glede na dejansko enakost pravic in koristi, ki izhajajo iz obeh oblik mednarodne zaščite, in ne le glede na konkretni položaj zadevnega prosilca. To za obravnavano zadevo pomeni, da je treba pritožniku priznati pravni interes za tožbo že zaradi neizpolnjenega dejanskega pogoja enakosti glede pravice do prebivanja in nekaterih nadaljnjih upravičenj, ki izvirajo iz obeh oblik mednarodne zaščite.
VSRS Sodba I Up 731/2005Vrhovno sodiščeUpravni oddelek04.10.2007dostop do informacij javnega značaja - izročitev kopije odločbe - ZDIJZ s svojimi učinki ne posega v čas pred svojo uveljavitvijo - med ZDIJZ in ZTVP-1 ne obstoji razmerje splošnosti in specialnosti - izjeme za zavrnitev dostopa do informacij javnega značaja - osebni podatek kot absolutni razlog za zavrnitev dostopa - obveznost posredovanja informacij javnega značajaZDIJZ je s svojo uveljavitvijo dne 22.3.2003 vzpostavil novo obveznost državnih organov, organov lokalnih skupnosti, javnih agencij, javnih skladov in drugih oseb javnega prava, nosilcev javnih pooblastil in izvajalcev javnih služb (organi v smislu 1. člena ZDIJZ), da posredujejo določene informacije, s katerimi razpolagajo, kot informacije javnega značaja vlagateljem zahtev pod pogoji in po postopku, ki ga glede dostopa do teh informacij ureja ZDIJZ. ZDIJZ s svojimi učinki ne posega v čas pred svojo uveljavitvijo, niti ni posegel v pridobljene pravice posameznikov (155. člen Ustave). Organi se ne morejo upirati nalaganju novih zakonskih obveznosti s sklicevanjem na poslabšanje lastnega pravnega položaja. Zato obveznosti organov po ZDIJZ veljajo za vse informacije in vse dokumente, s katerimi razpolagajo, ne glede na to, kdaj je tak dokument nastal, če seveda gre za informacijo javnega značaja. Med ZDIJZ in ZTVP-1 ne obstoji razmerje splošnosti in specialnosti. Tako sta...
VSRS Sklep I Up 131/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek18.04.2018podelitev koncesij - odločba o izbiri koncesionarja - voda - koncesijska pogodba - pravni interes - zavrženje tožbeSklenitev koncesijske pogodbe je v trenutku izdaje upravnega akta (odločbe o podelitvi koncesije) šele bodoče negotovo dejstvo, ki je odvisno od pogodbene volje strank. Niti sama sklenitev koncesijske pogodbe niti njena vsebina ne izhajata iz odločbe o podelitvi koncesije, zato je neutemeljen pritožbeni ugovor, da izpodbijana odločba pritožnici onemogoča pridobitev koncesije in sklenitev koncesijske pogodbe brez kršitve njenih ustavnih in zakonskih pravic.
Sklep I Up 379/2009Vrhovno sodiščeUpravni oddelek08.10.2009sodne takse – pravna oseba kot taksni zavezanec – oprostitev plačila sodnih taks – učinkovanje taksne oprostitveKer je tožeča stranka predloge za oprostitev taks za sodbe podala šele po nastanku taksnih obveznosti (hkrati z ugovori zoper naloge za plačilo taks za sodbe), torej tudi po določbah ZST ni bila upravičena do predlaganih taksnih oprostitev.
VSRS Sklep X Ips 248/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek12.07.2016dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje ni izpostavljeno - odstop od sodne prakse ni izkazan - revizijski razlogiRevident je v reviziji navedel več materialnopravnih in procesnopravnih ugovorov (revizijskih razlogov v smislu prvega odstavka 85. člena ZUS-1), vendar s tem v zvezi ni izpostavil konkretnega pravnega vprašanja, ki presega pomen obravnavane zadeve, in na katerega naj bi Vrhovno sodišče odgovorilo. Navajanje revizijskih razlogov namreč samo po sebi še ne utemeljuje dovoljenosti revizije.Odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča utemeljuje s sklicevanjem na sodbi I Up 26/2016 in I Up 154/2016 ter navaja, da je v nasprotju s sodbo I Up 26/2016 upravno odločanje o odvzemu svobode odločanje po prostem preudarku. Glede tega Vrhovno sodišče poudarja, da je predmet revizijskega preizkusa pravnomočna sodba in ne upravni akt, v njej pa ni stališča, da gre v tem primeru za odločanje po prostem preudarku.
VSRS Sklep X Ips 316/2014Vrhovno sodiščeUpravni oddelek08.04.2015dovoljenost revizije - gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo - pomembno pravno vprašanje - rekonstrukcija ali novogradnja - dela na obstoječem objektu - načelo zakonitosti - zelo hude posledice niso izkazaneVprašanje rekonstrukcije ali novogradnje ni konkretizirano in temelji na očitno napačni predpostavki, da bosta obstoječa objekta v celoti odstranjena, zato to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje.Vprašanje uporabe prostorskega akta, ki v času odločanja upravnega organa prve stopnje še ni veljal, je vprašanje na katerega je Vrhovno sodišče že odgovorilo v svojih odločbah (npr. odločbe X Ips 1642/2006, X Ips 224/2007, X Ips 496/2010 in druge). V odločbah I Up 1341/2003, X Ips 1484/2006, X Ips 224/2007, I Up 142/2011, X Ips 152/2011 in I Up 23/2013 pa je Vrhovno sodišče tudi že pojasnilo, da se v upravnem sporu presoje zakonitosti upravnega akta, zakonitost upravnega akta presoja po dejanskem in pravnem stanju v času njegove izdaje.
VSRS sklep II Ips 300/2013Vrhovno sodiščeCivilni oddelek22.10.2015denacionalizacija - vrnitev nepremičnine - bistveno zmanjšanje vrednosti nepremičnine - odškodnina - pravica zahtevati povrnitev škode - prekluzivni rok - bistvena kršitev določb pravdnega postopkaDoločbi iz 24. in 26. člena novele ZDen o rokih za uveljavljanje odškodnine za zmanjšano vrednost v naravi vrnjene nepremičnine po noveliranem 26. členu ZDen pomenita, da denacionalizacijski upravičenec po izteku navedenih rokov nima več pravice uveljavljati te odškodnine. Gre namreč za roka, ki sta materialna prekluzivna roka. O taki naravi rokov iz 24. in 26. člena ZDen je Vrhovno sodišče zavzelo stališče v več svojih odločbah in gre torej za že ustaljeno stališče sodne prakse (prim. II Ips 689/2006, I Ip 66/2002, I Up 42/2004, I Up 680/2004, X Ips 179/2005 idr.). V sodni praksi je bilo tudi že poudarjeno, da je zakonodajalec začetek teka obeh rokov določil z objektivnim kriterijem, in sicer z dnevom uveljavitve novele.
Sklep I Up 297/2008Vrhovno sodiščeUpravni oddelek24.09.2008združitev pritožbenih postopkov – odmera takse ob umiku tožbe - zastaranjeGlede na to, da se z vsemi obravnavanimi pritožbami (ki vsebujejo iste pritožbene razloge) izpodbijajo sklepi, ki so bili izdani na isti pravni podlagi in ob podobnem dejanskem stanju, ter glede na to, da sta v vseh primerih stranki spora isti, je Vrhovno sodišče pritožbene postopke združilo v skupno obravnavanje.
Sklep X Ips 769/2007Vrhovno sodiščeUpravni oddelek01.04.2009carine - dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – sprememba podatkov v carinski deklaracijiIz določbe 50. člena CZ, ki natančno opredeljuje spremembo podatkov v carinski deklaraciji, je jasno in nedvoumno razvidno, v katerih primerih je deklaracijo mogoče spremeniti, zato vprašanje spremenljivosti deklaracije, ki ga revidentka izpostavlja kot pomembno pravno vprašanje, ne more biti pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Glede tega je revizijsko sodišče tudi že zavzelo jasno stališče, da je treba ugodnosti (v obravnavanem primeru ugodnosti na podlagi porekla blaga) izrecno uveljavljati na predpisan način (I Up 563/2003 z dne 11.5.2006), kasnejše uveljavljanje ugodnosti pa pomeni spremembo podatkov v carinski deklaraciji, ki ni več mogoča, kadar so izpolnjeni pogoji po drugem odstavku 50. člena CZ (X Ips 510/2005 z dne 29.10.2008, I Up 1251/2005 z dne 20.7.2006 in ostale).
VSRS sodba VIII Ips 164/2015Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek13.07.2015ponovna odmera starostne pokojnine - plačila iz dobička - protiustavnost zakona - ustavna pritožba - odločba ustavnega sodiščaKer je Ustavno sodišče v zadevi U-I-239/14, Up-1169/12 z dne 26. 3. 2015 ugotovilo neskladje ZPIZ-1 iz razlogov, ki so na kratko povzeti v 5. točki obrazložitve, v zvezi s tem pa je bilo ugotovljeno neenakopravno obravnavanje, je razveljavilo tudi prejšnjo sodbo revizijskega sodišča (odločba Up-706/12-14 z dne 27. 5. 2015). S tem je postalo očitno, da je toženec zahtevo tožnika, ki je zahteval ponovno odmero, nepravilno zavrgel na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP oziroma, da sta sodišči druge in prve stopnje pravilno odločili, ko sta izpodbijani odločbi odpravili in naložili tožencu ponovno odmero starostne pokojnine za tožnika.
VSRS sodba VIII Ips 161/2015Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek13.07.2015ponovna odmera pokojnine - neskladje zakona z ustavo - odločba ustavnega sodišča - izredno pravno sredstvoKer je Ustavno sodišče v zadevi U-I-239/14, Up-1169/12 z dne 26. 3. 2015 ugotovilo neskladje ZPIZ-1 iz razlogov, ki so na kratko povzeti v 5. točki obrazložitve, v zvezi s tem pa je bilo ugotovljeno neenakopravno obravnavanje, je razveljavilo tudi prejšnjo sodbo revizijskega sodišča (odločba Up-707/12-13 z dne 27. 5. 2015). S tem je postalo očitno, da je toženec zahtevo tožnice, ki je zahtevala ponovno odmero, nepravilno zavrgel na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP oziroma, da sta sodišči druge in prve stopnje pravilno odločili, ko sta izpodbijani odločbi odpravili in naložili tožencu ponovno odmero starostne pokojnine za tožnico.
Sklep I Upr 10/2008Vrhovno sodiščeUpravni oddelek23.04.2009spor o pristojnosti - sodna pristojnost – stvarna pristojnost – začasni zapis ni upravni aktGlede na citirana zakonska določila ni mogoče sklepati, da bi izpodbijani zapisi (začasni zapis o nadzoru z dne 26. 9. 2003, zapisnik o nadzoru z dne 30. 9. 2003 in končni zapis z dne 14. 11. 2003), ki so predmet spora v tej zadevi, bili izdani v upravno-pravnem razmerju oziroma da bi imeli pravno naravo akta, izdanega v upravni stvari v smislu določb Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP. Ker s končnim zapisom oziroma izpodbijanimi zapisi ni odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi, izhajajoči iz predpisa, ga ni mogoče šteti niti za posamični akt, ki sicer nima značaja upravnega akta, ga pa je mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Hkrati tudi ne gre za akt ali dejanje, ki bi pomenilo poseg v ustavne pravice posameznika, niti za akt, izdan v obliki predpisa. Zato tudi stvarna pristojnost sodišča v upravnem sporu v tej zadevi ni podana (glede tega vprašanja je Vrhovno sodišče RS sprejelo enako stališče že v sklepih I Up 870/2000...
sklep U 976/2005Upravno sodiščeUpravni oddelek26.09.2008upravni spor - zavrženje tožbe - odvetnik - disciplinski ukrep zoper odvetnika - enako varstvo pravicV zadevah, ki jih v okviru disciplinskih postopkov vodita disciplinska komisija I. in II. stopnje, Odvetniška zbornica ni nosilka javnih pooblastil, zato zbornica izpodbijanega akta ni izdala pri izvrševanju nalog, podeljenih z javnim pooblastilom. Iz navedenih razlogov pri izreku disciplinskega ukrepa opomina ni mogoče govoriti o kršitvi 22. člena Ustave, niti se ni mogoče na tej podlagi sklicevati na odločbo Ustavnega sodišča št. Up 762/03-22 z dne 7. 4. 2005. 
sodba U 152/2004Upravno sodiščeJavne finance13.02.2006obnova postopkaPodlaga za odločitev upravnega organa so sicer glede na določbo 1. odstavka 179. člena ZUP tudi listine, ki so bile izdane v tujem jeziku, vendar morajo biti predložene v overjenem prevodu (sodba VS RS št, I Up 677/99 - 2 z dne 17. 9. 2003). 
Sklep I Up 378/2009Vrhovno sodiščeUpravni oddelek08.10.2009sodne takse – pravna oseba kot taksni zavezanec – oprostitev plačila sodnih taksTako premoženjsko, finančno (bilančni dobiček in čisti poslovni izid) kot likvidnostno stanje (po lastni izjavi je v zadnjih treh mesecih na transakcijski račun prejela prilive) kaže na to, da je tožeča stranka sposobna zagotoviti sredstva za plačilo taks ter da njena dejavnost ne bo ogrožena, če bo ta sredstva zagotovila takoj v celotnem znesku.
VSRS sklep VIII DoR 55/2014Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek09.12.2014predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odpravnina - prispevki za socialno varnost - ugotovitvena odločba Ustavnega sodiščaRevizija se dopusti glede vprašanja, ali imajo delavci, ki jim je bila pogodba o zaposlitvi redno odpovedana iz razloga nesposobnosti in jim je bila izplačana odpravnina pred 31. 7. 2010 (pred uveljavitvijo odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-214/09, Up-2988/08 z dne 8. 7. 2010) pravico do plačila odpravnine brez obračuna in odvoda prispevkov za socialno varnost.
Sklep VIII DoR 33/2014Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek10.06.2014predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odpravnina - odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - ustavna odločbaRevizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali imajo delavci, ki jim je bila pogodba o zaposlitvi redno odpovedana iz razloga nesposobnosti in jim je bila izplačana odpravnina pred 31. 7. 2010 (pred uveljavitvijo odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-214/09, Up-2988/08 z dne 8. 7. 2010) pravico do plačila odpravnine brez obračuna in odvoda prispevkov za socialno varnost.
VSRS Sklep I Up 210/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek07.10.2015prepozno plačilo sodne takse za tožbo - nepodaljšljiv zakonski rok - ustavitev postopka - odsotnost stranke zaradi službene poti - notranje razmerje med pooblaščencem in stranko - upravičen vzrokRok za plačilo sodne takse je zakonski rok, določen v 34. členu ZST-1, tovrstni roki pa so nepodaljšljivi (enako npr. tudi sklep Vrhovnega sodišča I Up 91/2015 z dne 8. 7. 2015). Posledice prepozno plačane sodne takse so tako enake kot posledice neplačane takse in ni pomembno, ali je stranka sodno takso plačala kasneje.
Sklep I Up 350/2010Vrhovno sodiščeUpravni oddelek19.05.2011disciplinski postopek zoper izvršitelja – upravičeni predlagatelji – pravni interesZakonsko pravico, da vložijo predlog za uvedbo disciplinskega postopka zoper izvršitelja, o katerem odloči upravni organ z upravnim aktom (sklep I Up 167/2008 z dne 4. 6. 2009), daje določba prvega odstavka 298. a člena ZIZ strankam izvršilnega postopka. Druge osebe, ki so samo udeleženci izvršilnega postopka, te pravice nimajo.

Izberi vse|Izvozi izbrane