<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Upravno sodišče
Upravni oddelek

UPRS sodba I U 576/2016
ECLI:SI:UPRS:2016:I.U.576.2016

Evidenčna številka:UL0012782
Datum odločbe:09.06.2016
Senat, sodnik posameznik:Lara Bartenjev (preds.), Petra Stanonik Bošnjak (poroč.), Andrej Kmecl
Področje:GRADBENIŠTVO
Institut:gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - skladnost projekta s prostorskim aktom - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca - ustavna pritožba - neustavnost oziroma nezakonitost prostorskega akta

Jedro

Tožnica je zoper sodbo tega sodišča

I U 251/2012 z dne 22. 6. 2012, ki po ugotovitvi Ustavnega sodišča v odločbi

U-I-7/13-26, Up-29/13-27 z dne 5. 11. 2015

temelji na protiustavnem Odloku,

za zavarovanje svojih pravic v postopku vložila ustavno pritožbo, zato učinkuje razveljavitev Odloka tudi na odločitev v tej zadevi.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Upravne enote Radovljica št. 351-45/2010-71 z dne 7. 9. 2011 v zvezi z odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 35108-270/2010/NiK-9 z dne 11. 1. 2012 se odpravi in se zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 420,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijano odločbo investitorju A.A. (v tem upravnem sporu prizadeti stranki) izdala gradbeno dovoljenje za novogradnjo enostanovanjske hiše na zemljišču s parc. št. 115/1 k. o. ... in cestnega priključka z dostopno potjo na zemljiščih s parc. št. 115/2 in 121/5, obe k. o. ..., pod v izreku navedenimi pogoji.

2. Iz obrazložitve med drugim izhaja, da se zemljišči, na katerih je predviden poseg, nahajata v območju, ki ga ureja Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje planske celote Bled (v nadaljevanju PUP) in sicer v morfološki enoti RI S1/1/1 Ribno – vaško jedro. Podrobna namenska raba za navedeno morfološko enoto je določena v 51. členu izvedbenega akta, in sicer SEj, SKj, s kulturno dediščino (EŠD) 466/00: Ribno – vaško jedro. Upravni organ je ugotovil, da je predvidena gradnja skladna z določbami prostorskega akta. Tožnici je bil položaj stranske udeleženke v postopku priznan kot lastnici sosednje parcele št. 120/3 k. o. ...

3. Drugostopenjski upravni organ je odločbo upravnega organa prve stopnje v 3. točki izreka popravil glede odpiranja strešine na Z strani, ki se odpira s frčado in s strešnim oknom in ne le s frčado, tožničino pritožbo pa je zavrnil. Tako je zavrnil pritožbene navedbe, da investitor ni izkazal služnosti za gradnjo kanalizacijskega voda za parc. št. 115/2 in 121/10, da gradnja ni skladna z določbami PUP glede na oblikovalna določila prostorskega akta in glede na predpisano etažnost. Strinja se z ugotovitvami prvostopenjskega organa, da je predvidena gradnja v skladu z določbami PUP. Glede na pritožbene ugovore, da upravni organ ni vabil vseh oseb pa pojasnjuje, da je tožnici status stranske udeleženke priznan na podlagi 43. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) z namenom, da varuje svoje pravne koristi in ne za varovanje dejanskega interesa, javne koristi ali pravne koristi tretjih oseb.

4. Tožnica se s tako odločitvijo ne strinja. V tožbi navaja, da gradbeno dovoljenje izpodbija, ker predvidena gradnja meji na njeno zemljišče, tožnica pa naj bi imela pravno korist, da se gradbeno dovoljenje ne izda. V obširni tožbi najprej navaja, da ni dobila vabila na ustno obravnavo dne 14. 10. 2011 oziroma dne 24. 10. 2011, zato meni, da ji ni bilo omogočeno, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izdajo odločbe, tako da naj bi toženka storila bistveno kršitev določb postopka po 3. točki drugega odstavka 237. člena ZUP.

5. V nadaljevanju zatrjuje, da je 12. člen v zvezi s prvo alinejo prvega odstavka 10. člena v zvezi s prvo alinejo drugega odstavka 9. člena Odloka o prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana Občine Bled (Uradni list RS, št. 95/02, v nadaljevanju Odlok) neustaven in nezakonit. Odlok, s katerim je bila spremenjena namembnost zemljišča s parc. št. 115/2 iz kmetijskega zemljišča v stavbno, naj ne bi bil sprejet v skladu s takrat veljavno zakonodajo. S sprejetjem Odloka naj bi bilo kršeno načelo pravne države (2. člen Ustave), načelo enakosti pred zakonom (14. člen Ustave) in 153. člen Ustave. Opisuje postopek, po katerem bi moral biti Odlok sprejet in navaja, da je bila leta 2000 opravljena prva razgrnitev Odloka, med katero je A.A. dal pripombo, ki je bila obravnavana, vendar pa ni bila opravljena druga javna razgrnitev predlaganega prostorskega akta, čeprav bi po tožničinem mnenju morala biti. Ker te druge obravnave ni bilo, tožnica ni imela možnosti izraziti svojih pripomb oziroma nasprotovanja spremembi namembnosti parc. št. 115/1. Zato meni, da ji je bila kršena pravica do enakosti pred zakonom in da je sprejem Odloka v nasprotju z zakonom. Drugi razlog za nezakonitost Odloka naj bi izhajal iz dopisa Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju z dne 10. 10. 2001, saj naj se Zavod ne bi opredelil do predloga št. 225, zato meni, da Zavod ni dal soglasja k predlagani spremembi namembnosti. Tožnica zato trdi, da so za spremembo namembnosti parc. št. 115/1 veljali lažji pogoji kot za ostale parcele.

6. V tožbi vztraja pri stališču, da ni izkazana služnostna pravica izgradnje, vzdrževanja in obratovanja kanalizacije na parc. št. 115/2 in 121/10, obe k. o. ... Predvidena gradnja naj tudi ne bi bila skladna s 1.2.3. točko 13. člena PUP in naj ne bi ustrezala urbanističnemu vzorcu. Predvideni objekt naj ne bi ustrezal predpisanemu razmerju stranic, plastnice naj ne bi bile jasno označene, objekt pa naj bi bil napačno orientiran. Upravnima organoma očita, da nista utemeljila odstopanj od pravila, da mora biti objekt praviloma vzporeden. Upravni organ naj bi napačno ugotovil tudi skladnost objekta glede oblikovanja mansarde, saj bi ta morala biti brez kolenčnega zidu. Oblikovane rešitve oken in barv predlaganega objekta naj ne bi ustrezale zahtevam stavbne dediščine. Drugostopenjskemu organu očita, da se ni opredelil do očitka, da v izreku niso opredeljeni odmiki objekta cestnega priključka z dostopno potjo od zemljišč, po katerih poteka. Zato meni, da v izreku manjka bistvena sestavina po peti alineji prvega odstavka 68. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). Trdi, da zato izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti. Sodišču predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponoven postopek, toženki pa naloži plačilo stroškov postopka.

7. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, prizadeta stranka pa v odgovoru na tožbo navaja, da je projektna dokumentacija izdelana v skladu s predpisi in da tožbene navedbe ne držijo. Sodišču predlaga, naj tožbo zavrne.

K I. točki izreka:

8. Tožba je utemeljena.

9. Sodišče uvodoma ugotavlja, da sodišče ponovno presoja utemeljenost predmetne tožbe, saj je bila prejšnja sodba tega sodišča I U 251/2012 z dne 22. 6. 2012 z odločbo Ustavnega sodišča U-I-7/13-26, Up-29/13-27 z dne 5. 11. 2015 (Uradni list RS, št. 89/15) razveljavljena in zadeva vrnjena v ponovno odločanje (2. točka izreka). Ustavno sodišče je namreč ugotovilo, da je bil Odlok v delu, ki se nanaša na parc. št. 115/1 in 115/2, obe k. o. ..., v neskladju z Ustavo RS, pri čemer ima ta ugotovitev učinek razveljavitve (1. točka izreka).

10. V skladu s prvim odstavkom 45. člena Zakona o ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) protiustavne ali nezakonite podzakonske predpise ali splošne akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil, Ustavno sodišče odpravi ali razveljavi. Po tretjem odstavku istega člena razveljavitev učinkuje za naprej, od naslednjega dne po objavi odločbe Ustavnega sodišča o razveljavitvi oziroma po poteku roka, ki ga določi Ustavno sodišče. V primeru razveljavitve se smiselno uporablja določba 44. člena tega zakona. Ta določa, da se zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno.

11. Ker se z ustavno pritožbo lahko poseže v že pravnomočno urejena pravna razmerja, učinkuje razveljavitev tudi na vse tiste že pravnomočne posamične akte, zoper katere je bila pravočasno vložena ustavna pritožba in o njej do začetka učinkovanja razveljavitve še ni bilo odločeno (glej odločbo Ustavnega sodišča Up-252/96 z dne 30. 9. 1999).

12. Tožnica je zoper sodbo tega sodišča I U 251/2012 z dne 22. 6. 2012, ki po ugotovitvi Ustavnega sodišča v odločbi U-I-7/13-26, Up-29/13-27 z dne 5. 11. 2015 temelji na protiustavnem Odloku, za zavarovanje svojih pravic v postopku vložila ustavno pritožbo, zato učinkuje razveljavitev Odloka tudi na odločitev v tej zadevi.

13. Iz obrazložitve navedene odločbe Ustavnega sodišča izhaja, da je občina v postopku priprave in sprejetja Odloka že po javni razgrnitvi in javni obravnavi spremenila namensko rabo spornih parcel, in sicer iz kmetijskega zemljišča v stavbno za stanovanjsko gradnjo. Po presoji Ustavnega sodišča je takšno ravnanje občine v nasprotju z določbami 37. do 39. člena Zakona o urejanju prostora, v zvezi z Zakonom o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju, saj se je prostorski akt po javni razgrnitvi dopolnil s povsem novim posegom v prostor. Pobudnica, ki je tudi tožnica v tem upravnem sporu, kot neposredna mejašica s tem posegom ni bila seznanjena in zato nanj ni mogla reagirati. Po stališču Ustavnega sodišča lahko tožnica, ker je bila torej v postopku sprejemanja Odloka prikrajšana, da se izjavi o načrtovanih posegih v prostor v njeni neposredni soseščini, v upravnem sporu zoper gradbeno dovoljenje na spornih parcelah uveljavlja ugovore, ki so povezani z varstvom njene lastninske pravice na zemljišču, ki neposredno meji s sporno gradnjo.

14. Po določbah 66. člena ZGO-1 mora pristojni organ za gradbene zadeve, preden izda gradbeno dovoljenje, med drugim preveriti, ali je projekt izdelan v skladu s prostorskim aktom. V obravnavanem primeru merila in pogoje za gradnjo določa PUP, ki območja urejanja obravnava skladno z Odlokom (1. in 5. člen PUP), za katerega je, kot je zgoraj pojasnjeno, Ustavno sodišče ugotovilo, da je bil v neskladju z Ustavo. To pomeni, da je prvostopenjski organ v obravnavani zadevi preverjal, ali je predvidena gradnja v skladu s pogoji, ki jih PUP določa za stavbna zemljišča, kot je bilo to določeno z razveljavljenim Odlokom. Glede na navedeno je sodišče zaradi zmotne uporabe materialne prava na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu v ponovni postopek.

15. V ponovljenem postopku prvostopenjski organ ne bo smel uporabiti razveljavljenega Odloka.

K II. točki izreka:

16. Če sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik o povrnitvi stroškov). Pri tem je uporabilo določbe tega pravilnika, ki so veljale v času začetka sodnega postopka na prvi stopnji (upravnega spora), saj gre za povrnitev stroškov za že opravljena procesna dejanja.

17. Sodišče je zato tožnici priznalo stroške iz drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov v višini 350,00 EUR. Ob povečanju za 20 % DDV tako znaša nagrada za tožbo 420,00 EUR. Zadeva je bila namreč rešena na seji, tožnico pa je v postopku zastopala odvetniška družba. Stroškov za revizijo tožnica ni specificirala, sodna taksa pa bo vrnjena po uradni dolžnosti (op. 6.1./c taksne tarife Zakona o sodnih taksah).


Zveza:

ZGO-1 člen 62, 63, 65, 66, 66/1, 66/1-1.
Datum zadnje spremembe:
05.12.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDAwNDYx