<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Upravni oddelek

Sklep X Ips 763/2008
ECLI:SI:VSRS:2009:X.IPS.751.2008

Evidenčna številka:VS1011062
Datum odločbe:19.02.2009
Opravilna številka II.stopnje:Sodba UPRS U 1920/2008
Področje:DENACIONALIZACIJA - UPRAVNI SPOR
Institut:denacionalizacija - dovoljenost revizije - spor, izražen v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - vprašanje uporabe prvega odstavka 9. člena ZDen - ustaljena sodna praksa - zelo hude posledice

Jedro

Po določbi tretjega odstavka 63. člena ZDen in po ustaljeni upravno-sodni praksi Vrhovnega sodišča je upravni organ v postopku odločanja o vračanju premoženja glede državljanstva upravičenca vezan na pravnomočno odločbo o državljanstvu upravičenca oziroma njegovih pravnih naslednikov, ki jo izda v samostojnem postopku organ, pristojen za notranje zadeve. Zato ugovorov, ki se nanašajo na ugotavljanje državljanstva, v denacionalizacijskem postopku ni mogoče uspešno uveljavljati. Takšno stališče je Vrhovno sodišče sprejelo v številnih zadevah (na primer I Up 445/2005 z dne 18. 5. 2005, I Up 1530/2005 z dne 10. 5. 2007, I Up 1827/2006 z dne 3. 10. 2007 in I Up 1800/2006 z dne 20. 8. 2007). Odločitev sodišča prve stopnje v obravnavani zadevi ne odstopa od navedenega stališča, zato po presoji Vrhovnega sodišča niso podani pogoji za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Revident trpi sam svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo je revident po odvetniku dne 3. 12. 2008 vložil revizijo. Glede dovoljenosti revizije navaja, da je v obravnavanem postopku denacionalizacije poleg vračila premoženja v naravi podrejeno zahteval plačilo odškodnine, ki bi znašala 240.000,00 EUR. Nadalje navaja, da ima izpodbijana odločitev zanj zelo hude posledice, saj je od nje odvisno vračilo obseženega premoženja. Navaja tudi, da gre v obravnavani zadevi za pomembno pravno vprašanje izpolnjevanja statusa upravičenca v smislu prvega odstavka 9. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen) in za kršitev človekovih pravic zaradi nedopustne diskriminacije na podlagi državljanstva in narodnostne pripadnosti njegovih pravnih prednikov.

2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revident izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 zavrnilo njegovo tožbo zoper odločbo tožene stranke, št. 490-150/2007/23 z dne 21. 10. 2008, s katero je ta zavrnila revidentovo zahtevo za denacionalizacijo nepremičnin, objekta na naslovu ..., parc. št. ... k.o. ...

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravno-sodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v sklepu Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 eurov. Iz navedenega izhaja, da je revizija po navedeni določbi dovoljena le, če gre za zadeve, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, vrednost izpodbijanega dela pa presega 20.000 eurov. V obravnavani zadevi gre za spor o denacionalizaciji. Po prvem odstavku 2. člena ZDen je denacionalizacija vrnitev premoženja v naravi, zato ne gre za spor, v katerem je pravica stranke izražena v denarni vrednosti. Revident sicer navaja, da je poleg zahteve za vračilo premoženja v naravi za primer, če vračilo v naravi ne bi bilo možno, postavil tudi podrejeni zahtevek za plačilo odškodnine, ki naj bi znašala 240.000,00 EUR, vendar pa zatrjevanega zneska ne obrazloži niti z ničemer ne izkaže. Ker je trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na njegovi strani, revident pa zgolj z navedbo zneska odškodnine tega bremena ni izpolnil, niso podani pogoji za dovoljenost revizije po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

6. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Za pomembno pravno vprašanje gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, če bi bilo pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve. Revident kot pomembno pravno vprašanje izpostavlja izpolnjevanje pogojev za pridobitev statusa upravičenca po določbi prvega odstavka 9. člena ZDen, torej izpolnjevanje pogoja državljanstva. S tem povezano zatrjuje kršitev človekovih pravic zaradi nedopustne diskriminacije na podlagi državljanstva in narodnostne pripadnosti. Po določbi tretjega odstavka 63. člena ZDen in po ustaljeni upravno-sodni praksi Vrhovnega sodišča je upravni organ v postopku odločanja o vračanju premoženja glede državljanstva upravičenca vezan na pravnomočno odločbo o državljanstvu upravičenca oziroma njegovih pravnih naslednikov, ki jo izda v samostojnem postopku organ, pristojen za notranje zadeve. Zato ugovorov, ki se nanašajo na ugotavljanje državljanstva, v denacionalizacijskem postopku ni mogoče uspešno uveljavljati. Takšno stališče je Vrhovno sodišče sprejelo v številnih zadevah (na primer I Up 445/2005 z dne 18. 5. 2005, I Up 1530/2005 z dne 10. 5. 2007, I Up 1827/2006 z dne 3. 10. 2007 in I Up 1800/2006 z dne 20. 8. 2007). Odločitev sodišča prve stopnje v obravnavani zadevi ne odstopa od navedenega stališča, zato po presoji Vrhovnega sodišča niso podani pogoji za dovoljenost revizije po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča pa revizija tudi ni dovoljena po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po tej določbi je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Revident s sklicevanjem na zatrjevano vrednost nepremičnine ni izpolnil trditvenega in dokaznega bremena o obstoju pogoja za dovoljenost revizije, saj bi glede na to, da gre pri denacionalizaciji le za pričakovanje morebitne pridobitve premoženja, moral navesti, katere konkretne posledice lahko zanj nastanejo zaradi zavrnitve denacionalizacijskega zahtevka. Šele tako bi sodišče lahko presodilo, ali ima izpodbijana odločitev zanj res zelo hude posledice. Glede na navedeno niso izpolnjeni pogoji za dovoljenost revizije po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

8. Glede na to, da revident ni izkazal nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.


Zveza:

ZUS-1 člen 83, 83/2-1, 83/2-2, 83/2-3, 89.ZDen člen 2, 2/1, 2/2, 9, 9/1, 63.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0xMjUyMg==