<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Upravni oddelek

Sklep X Ips 850/2007
ECLI:SI:VSRS:2008:X.IPS.850.2007

Evidenčna številka:VS1010660
Datum odločbe:10.12.2008
Opravilna številka II.stopnje:Sodba UPRS (zunanji oddelek v Novi Gorici) U 265/2004
Področje:UPRAVNI SPOR
Institut:carine - revizija - dovoljenost - pomembno pravno vprašanje - spremenljivost deklaracije - sprememba podatkov v carinski deklaraciji - obnova carinskega postopka - zavrženje revizije - odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča - neenotna sodna praksa upravnega sodišča - naknadni obračun carine - odpust carinskega dolga

Jedro

Ni izkazan v reviziji zatrjevan odstop od sodne prakse sodišča prve stopnje in sodne prakse Vrhovnega sodišča glede vprašanja spremenljivosti deklaracije. Iz izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje namreč ne izhaja, da je deklaracija nespremenljiva (kot zatrjuje tožeča stranka), ampak da je sprememba podatkov v carinski deklaraciji na zahtevo deklaranta glede na 50. člen CZ možna samo ob zakonsko izpolnjenih pogojih. Glede tega vprašanja je vrhovno sodišče že zavzelo stališče (I Up 1251/2005 z dne 20.7.2006, i Up 1251/2005 z dne 20.7.2006, I Up 1393/2005 z dne 20.7.2006 in druge), od katerega izpodbijana sodba ne odstopa.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka dne 22.9.2008 po odvetniku vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z 2. točko 2. odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 - sklep US). Tožeča stranka kot pomembno pravno vprašanje izpostavlja problem, da je državna podsekretarka ... podpisala odločbo organa druge stopnje s pooblastilom ministra za ..., ki pa v času odločanja v carinskem postopku na drugi stopnji ni bil več minister. Vlada Republike Slovenije v novi sestavi je zaprisegla dne 3.12.2004 in je bil obenem imenovan nov minister za ... Meni, da pooblastilo državne podsekretarke ne izhaja iz zakona, temveč od osebe, ministra. Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02 in 73/04) v 28. do 32. členu pooblašča za odločanje v upravnem postopku zgolj predstojnika organa. Zatrjuje odstop od ustaljene sodne prakse sodišča prve stopnje in sodne prakse vrhovnega sodišča, po kateri je carinska deklaracija spremenljiva in so zoper njo dovoljena izredna pravna sredstva, v zvezi s tem pa izpostavlja pomembno pravno vprašanje, ali je carinska deklaracija spremenljiv akt.

Revizija ni dovoljena.

Z izpodbijano pravnomočno sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 19.4.2005, s katero je ta zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Carinskega urada L. z dne 22.12.2002. Prvostopenjski carinski organ je v navedeni odločbi zavrnil zahtevo tožeče stranke za odpust dela carinskega dolga za blago, sproščeno v prost promet po enotni carinski listini (ECL) Carinske izpostave Terminal L. z dne 30.11.2000.

Po 2. odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden od pogojev za njeno dovolitev, pri čemer je po ustaljeni upravno-sodni praksi vrhovnega sodišča tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. O ustavnosti tega stališča se je izreklo tudi Ustavno sodišče RS, ki je v sklepu, št. Up-858/08 z dne 3.6.2008 (Uradni list RS, št. 62/08), ugotovilo, da to stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Za pomembno pravno vprašanje glede na vsebino zadeve gre, če je mogoče od njegove rešitve pričakovati razvoj prava preko sodne prakse glede takega vprašanja, ali če bi bilo to pomembno za zagotovitev pravne varnosti ali za enotno uporabo prava na področju, na katerega se nanaša vsebina zadeve. V obravnavanem primeru je vsebina zadeve vprašanje, ali je bila pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da sprememba podatkov v carinski deklaraciji ni več mogoča in posledično zahtevek za odpust dela carinskega dolga ni utemeljen. Vprašanje, ki ga tožeča stranka izpostavlja kot pomembno pravno vprašanje (pooblastilo državne podsekretarke), zato ni pomembno pravno vprašanje po vsebini obravnavane zadeve, ampak stransko vprašanje, ki ga navaja zgolj kot razlog za dovoljenost revizije. Sodna praksa sodišča prve stopnje je v zvezi s tem vprašanjem enotna (opr. št. U 1533/2005 z dne 6.11.2006, opr. št. U 469/2005 z dne 25.9.2006, opr. št. U 2001/2005 z dne 16.4.2007, opr. št. U 1199/2006 z dne 18.06.2007 in druge), kar kaže na jasen pravni položaj in od odločitve vrhovnega sodišča glede tega vprašanja ni mogoče pričakovati razvoja prava oziroma poenotenja sodne prakse. Poleg tega se vrhovno sodišče glede tega stranskega vprašanja v celoti strinja z ustaljenim stališčem sodišča prve stopnje, v skladu s katerim pooblastilo ministra, ki ga ta podeli uradni osebi za odločanje v upravnem postopku, ni vezano na njegov mandat in ostane veljavno tudi po prenehanju ministrovega mandata.

Po presoji vrhovnega sodišča tudi ni izkazan v reviziji zatrjevan odstop od sodne prakse sodišča prve stopnje in sodne prakse vrhovnega sodišča glede vprašanja spremenljivosti deklaracije. Iz izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje namreč ne izhaja, da je deklaracija nespremenljiva (kot zatrjuje tožeča stranka), ampak da je sprememba podatkov v carinski deklaraciji na zahtevo deklaranta glede na 50. člen CZ možna samo ob zakonsko izpolnjenih pogojih. Glede tega vprašanja je vrhovno sodišče že zavzelo stališče (I Up 1251/2005 z dne 20.7.2006, I Up 1251/2005 z dne 20.7.2006, I Up 1393/2005 z dne 20.7.2006 in druge), od katerega izpodbijana sodba ne odstopa. Navedeno stališče v izpodbijani sodbi pa tudi ni v nasprotju s stališčem upravnega sodišča (v zadevah U 1710/2003 z dne 24.8.2005 in ostalih) in stališčem vrhovnega sodišča (v zadevah I Up 1205/2005 z dne 10.10.2006 in ostalih), da je v carinskem postopku ob izpolnjenih zakonskih pogojih možna uporaba izrednega pravnega sredstva obnove postopka. Z navedeno sodno prakso izpodbijana sodba s stališčem, da ni podlage za odpust carinskega dolga po 3. odstavku 158. člena CZ, ker je bil carinski dolg glede na izpolnjeno carinsko deklaracijo in v njej zahtevani postopek pravilno obračunan, ni v nasprotju in je skladna tudi s stališčem vrhovnega sodišča v zadevi, št. I Up 563/2003 z dne 11.5.2006, po katerem je ustrezen vpis šifre v polju "ugodnosti" ECL pogoj za uveljavljanje delnega odpusta carinskega dolga.

Ker torej vprašanje, ki ga tožeča stranka izpostavlja kot pomembno pravno vprašanje, ni vprašanje, ki bi bilo pomembno za odločitev o vsebini zadeve, torej ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1, niti ni podan zatrjevani odstop od sodne prakse, po presoji vrhovnega sodišča ni izpolnjen zatrjevani pogoj za dovoljenost revizije. Zato je vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1.

V skladu s 1. odstavkom 154. člena in 1. odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP-UPB3; Uradni list RS, št. 73/07 in 45/08) v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1 tožeča stranka sama nosi stroške revizijskega postopka.


Zveza:

ZUS-1 člen 83, 83/2-2. CZ člen 50, 158, 158/3.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0xMjIxOQ==