<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Upravni oddelek

Sklep X Ips 320/2008
ECLI:SI:VSRS:2008:X.IPS.320.2008

Evidenčna številka:VS1010601
Datum odločbe:26.11.2008
Opravilna številka II.stopnje:Sodba UPRS U 2372/2007
Senat:
Področje:UPRAVNI SPOR
Institut:dovoljenost revizije - denacionalizacija - vrednostni kriterij - trditveno in dokazno breme - pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti - pomembno pravno vprašanje - obstoj sodne prakse - zavrženje revizije

Jedro

O vprašanju, ki ga revidentka izpostavlja kot pomembno pravno vprašanje (to je, kdaj se šteje, da je zahteva za denacionalizacijo določene nepremičnine podana in v kakšnem roku mora biti vložena, da se šteje za pravočasno), že obstaja obsežna upravno-sodna praksa (npr. odločbe Vrhovnega sodišča RS št. I Up 248/2007, št. I Up 397/2002 in št. I Up 1085/2005), revidentka pa tudi ne navaja odločb vrhovnega sodišča, od katerih naj bi izpodbijana odločitev odstopala, zato revidentka ni izpolnila trditvenega in dokaznega bremena o obstoju pogojev za dovolitev revizije po 2. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Zoper prvostopenjsko sodbo je tožnica po pooblaščencu dne 26.4.2008 vložila pravočasno revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s tem, da gre po vsebini za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, hkrati pa odločba prvostopenjskega sodišča odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča. Odločitev, ki se izpodbija, ima tudi zelo hude posledice za tožnico, saj predstavlja izgubo upravičenja do premoženja večje vrednosti, saj gre za denacionalizacijo nepremičnin v skupnem obsegu cca. 43.000 m2 in že ob hipotetični predpostavki vrednosti kvadratnega metra zemljišča 1 EUR to presega znesek 20.000,00 EUR.

Revizija ni dovoljena.

S pravnomočno sodbo, ki se izpodbija z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS št. 105/06 in 26/07 - sklep US) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo in sklep tožene stranke z dne 8.10.2007, s katero je ugodila pritožbi A. fakultete, Ljubljana in odpravila dopolnilno odločbo UE Logatec z dne 2.7.2007, in popravni sklep istega organa z dne 27.7.2006 (točka 1), in z izpodbijanim sklepom zavrgla zahtevo za denacionalizacijo premoženja, podržavljenega B.B. v delu, ki se nanaša na vračanje podržavljene parc. št. 395, ob podržavljenju vpisane v k.o. ...

Po določbi 2. odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden od tam navedenih pogojev za njeno dovolitev. Po ustaljeni upravno-sodni praksi vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovolitev revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v sklepu, št. Up 858/08 z dne 3.6.2008, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

Revidentka uveljavlja dovoljenost revizije po 2. in 3. točki v povezavi s 1. točko 2. odstavka 83. člena ZUS-1.

Po določbi 1. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločalo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR. Iz navedenega izhaja, da je revizija po navedeni določbi dovoljena le, če gre za zadeve, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, vrednost izpodbijanega dela pa presega 20.000 EUR. V obravnavani zadevi gre za spor o denacionalizaciji. Po določbi 1. odstavka 2. člena ZDen je denacionalizacija vrnitev premoženja v naravi, zato pri denacionalizaciji ne gre za spor, v katerem je pravica oziroma obveznost stranke izražena v denarni vrednosti. V obravnavani zadevi revidentka zatrjuje, da je zahtevala vrnitev nepremičnine parc. št. 395 v naravi. Glede na navedeno revizija po 1. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.

Po določbi 2. točke 2. odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju gre po presoji revizijskega sodišča praviloma, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse. Po ustaljeni sodni praksi revizijskega sodišča mora revident v svoji vlogi natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo kršeno, okoliščine, ki izkazujejo njegovo pomembnost, ter obrazložiti, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. O vprašanju, ki ga revidentka izpostavlja kot pomembno pravno vprašanje (to je, kdaj se šteje, da je zahteva za denacionalizacijo določene nepremičnine podana in v kakšnem roku mora biti vložena, da se šteje za pravočasno), že obstaja obsežna upravno-sodna praksa (npr. odločbe Vrhovnega sodišča RS št. I Up 248/2007, št. I Up 397/2002 in št. I Up 1085/2005), revidentka pa tudi ne navaja odločb vrhovnega sodišča, od katerih naj bi izpodbijana odločitev odstopala. Glede na navedeno po presoji vrhovnega sodišča revidentka ni izpolnila trditvenega in dokaznega bremena o obstoju pogojev za dovolitev revizije po 2. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1.

Po 3. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Po presoji vrhovnega sodišča revidentka trditvenega in dokaznega bremena o obstoju zatrjevanega pogoja za dovolitev revizije ni izpolnila zgolj s trditvijo, da ima izpodbijana odločitev zelo hude posledice, saj predstavlja izgubo upravičenja do premoženja večje vrednosti, kar predstavlja močno prizadetost pravnih interesov tožnice. Revidentka bi namreč morala navesti, kakšne konkretne posledice ima zanjo izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih naj bi bile te posledice zanjo zelo hude, ter navedeno tudi izkazati. Šele tako bi bila mogoča presoja, ali ima izpodbijana odločitev zanjo res zelo hude posledice. Glede na navedeno revidentka ni izpolnila trditvenega in dokaznega bremena o obstoju pogojev za dovolitev revizije po 3. točki 2. odstavka 83. člena ZUS-1.

Glede na to, da revidentka ni izkazala nobenega od zatrjevanih pogojev za dovolitev revizije iz 2. odstavka 83. člena ZUS-1, je vrhovno sodišče revizijo v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.

Pooblaščenec reviziji ni predložil novega pooblastila v smislu 2. odstavka 95. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Uradni list RS, št. 73/07 - UPB3 in 45/08, ki se na podlagi 1. odstavka 22. člena ZUS-1 uporablja primerno za vprašanja postopka, ki niso urejena v ZUS-1). Ker razlogov, zaradi katerih obravnavana revizija po 2. odstavku 83. člena ZUS-1 ni dovoljena, ni mogoče odpraviti in je bilo treba revizijo že zaradi tega kot nedovoljeno zavreči, vrhovno sodišče pooblaščenca ni posebej pozivalo, da revizijo dopolni z novim pooblastilom.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o upravnem sporu (2006) - ZUS-1 - člen 83, 83/2-2
Datum zadnje spremembe:
03.07.2018

Opombe:

P2RvYy0xMjE2OQ==