Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 51cT1HcmFkbmphJTIwJUM0JThEZXolMjBtZWpvJmRhdGFiYXNlJTVCU09WUyU1RD1TT1ZTJmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmb3JkZXI9c2NvcmUmZGlyZWN0aW9uPWFzYw==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSC sklep Cp 302/2014Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek30.10.2014pridobitev lastninske pravice - gradnja čez mejo postopka - udeleženci postopkaKrog udeležencev je v nepravdnem postopku drugačen. 19. člen ZNP določa, da je lahko udeleženec tudi oseba, na katero se sodna odločba neposredno nanaša in ni nujno, da je ta oseba predlagatelj. Zato se tudi v nepravdnem postopku ne uporabljajo pravila ZPP o nujnem enotnem sosporništvu niti določba 187. člena ZPP, ki ureja spremembo tožbe in privolitev kot pogoj za dovolitev spremembe.
VSM sodba I Cp 1277/2016Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek10.01.2017gradnja čez mejo nepremičnine - horizontalna akcesija - vertikalna akcesija - prisilna izselitevS trenutkom, ko je tožnik postal lastnik parcele, na kateri stoji del stavbe št. 355, je nastopil dejanski stan iz 47. člena SPZ - stavba št. 355 sega na tuje zemljišče. Tako ima sedaj tožnik kot novi lastnik parcele, na katerem stoji del stavbe, kot tudi toženec kot pravni naslednik graditelja hiše št. 355, možnost sprožiti postopek po 47. členu SPZ, po katerem lahko lastnik zgradbe, katere del sega na, nad ali pod tujo nepremičnino predlaga, da sodišče v nepravdnem postopku odloči o ureditvi medsebojnih razmerij.
VSL sklep II Cp 3744/2011Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek05.09.2012določitev odškodnine – pridobitev lastninske pravice – gradnja čez mejo nepremičnine – uporaba SPZ – nesklepčnost predlogaDoločba 47. člena SPZ ureja enega od načinov pridobitve lastninske pravice na nepremičnini (ne določa vsebine že pridobljene pravice), zato za odločanje v pravnih razmerjih, nastalih pred letom 2003, ni uporabljiv.Ker dejanska podlaga za določanje odškodnine iz predlagateljevih trditev ni razvidna, je predlog utemeljeno zavrnjen.
VSRS sklep II Ips 112/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.11.2014dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - gradnja čez mejo - odškodnina za odvzem nepremičnine - odmera odškodnine - primerna odškodninaPrimerna odškodnina iz tretjega in četrtega odstavka 47. člena SPZ je pravni standard, katerega vsebino v vsakem primeru posebej ugotavlja in napolnjuje sodišče ter pri tem upošteva merila, ki se postopoma oblikujejo v sodni praksi. Ker gre pri določitvi nove meje zaradi gradnje čez mejo in določitvi odškodnine za odvzeto zemljišče za nov institut, o katerem še ni sodne prakse, je mogoče ustrezno upoštevati sodno prakso o merilih za odmero primerne odškodnine pri podobnih institutih, na primer pri ustanovitvi nujne poti in odmeri primernega nadomestila.
Sodba II Ips 9/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek29.03.2012lastninska pravica na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje – gradnja na tujem svetu – gradnja čez mejo nepremičnine – vzpostavitev prejšnjega stanjaSPZ ne pozna originarne pridobitve lastninske pravice z zidanjem na tujem svetu, toda v 47. členu določa poseben postopek za mejaše v zvezi z gradnjo čez mejo nepremičnine, tako da ta sega na, nad ali pod tujo nepremičnino. Aktivno legitimacijo daje lastniku zemljišča ali graditelju, ki lahko predlaga sodišču, da v nepravdnem postopku odloči o ureditvi medsebojnih razmerij. Sodišče nato odloča o vzpostavitvi v prejšnje stanje, izjemoma pa lahko odloči, da mora graditelj plačati lastniku nepremičnine primerno odškodnino in določi novo mejo. V tem primeru pride do pridobitve lastninske pravice na podlagi odločbe sodišča (in ne na podlagi zakona), nepravdni postopek pa je predviden zato, ker se v tem postopku rešuje tudi mejni spor.
VSL sklep II Cp 1082/2015Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek10.06.2015lastninska pravica na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice – gradnja čez mejo nepremičnine – obstoj pravic – javna dražba – izvršilni postopek – izročitev nepremičnineSPZ ureja le pridobitev lastninske pravice za obdobje po njegovi uveljavitvi, v stvarne pravice, pridobljene pred njegovo uveljavitvijo, pa ne posega. Le-te so z uveljavitvijo SPZ ostale v veljavi, zgolj njihova vsebina se presoja skladno s pozitivno zakonodajo, kot to določa 1. odstavek 266. člena SPZ. Ker je bil prizidek zgrajen v letu 1997, 47. člen SPZ pa ureja le enega od načinov pridobitve lastninske pravice, ne pa vsebine že pridobljene pravice, ta za odločitev o pravnih razmerjih, nastalih pred letom 2003, ni uporabljiv.
VSL Sklep I Cp 2167/2017Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek10.01.2018spor o lastninski pravici - gradnja čez mejo nepremičnine - nepravdni postopek - ustavitev nepravdnega postopka - nadaljevanje postopka po pravilih pravdnega postopkaSodišče prve stopnje je na podlagi trditev predlagatelja in nasprotnega udeleženca pravilno ugotovilo, da gre dejansko za spor o lastninski pravici na določeni zemljiški površini oziroma spor o tem, kdo je lastnik spornega dela zemljišča, na katerem stojita nadstrešek in garaža. Pravilen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da bi se lahko sporno pravno razmerje reševalo na podlagi 47. člena SPZ le v primeru, če bi bila sporna le meja med sosednjima zemljiškima parcelama. Takih okoliščin v tej zadevi ni (česar pritožba ne izpodbija), zato je odločitev sodišča prve stopnje, da se nepravdni postopek ustavi in se nadaljuje v pravdnem postopku (17. člen ZNP) pravilna.
VSL Sklep II Cp 523/2018Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek05.07.2018gradnja čez mejo nepremičnine - nepravdni postopek - postopek za ureditev medsebojnih razmerij - določitev nove meje - škoda zaradi gradnje čez mejo nepremičnine - določitev odškodnine - mejaš - aktivna legitimacijaČe sodišče ugotovi gradnjo čez mejo nepremičnine, lahko graditelju naloži, da poruši zgradbo in na nepremičnini vzpostavi prvotno stanje, ali pa določi lastniku nepremičnine primerno odškodnino in s sklepom določi novo mejo med sosednjima nepremičninama. Pri slednji odločitvi upošteva vse okoliščine primera, zlasti upravičene interese udeležencev, vprašanje dobre vere graditelja in obnašanje lastnika nepremičnine, ko je izvedel za gradnjo.
VSL sodba in sklep I Cp 3802/2009Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek03.03.2010vznemirjanje lastninske pravice - javno dobro - gradnja čez mejo nepremičnine - pravica uporabe na zemljišču v družbeni lastnini - gradnja v skladu z zakonomPo določbi 12. čl. ZTLR ima lastnik stavbe, ki je (v skladu z zakonom) zgrajena na zemljišču v družbeni lastnini, pravico uporabe na zemljišču. Gradnja v skladu z zakonom pa ne pomeni, da je le – ta v skladu z izdanim (lokacijskim in gradbenim) dovoljenjem, temveč, da se upošteva posebna pravna ureditev stavbnih zemljišč v družbeni lastnini. Lastnik stavbe bi zato lahko pridobil pravico uporabe le po postopku iz 5. poglavja ZSZ, ne pa z gradnjo na tujem svetu, ki je ZSZ (niti kak drug zakon) ne ureja.
VSRS Sklep II DoR 285/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek13.09.2018dopuščena revizija - nepravdni postopek - postopek za ureditev medsebojnih razmerij - gradnja čez mejo nepremičnine - vzpostavitev prejšnjega stanja - rušenje objekta - odškodnina - višina odškodnineRevizija je dopuščena glede vprašanja odmere primerne odškodnine po tretjem in četrtem odstavku 47. člena SPZ.
VSL sklep II Cp 771/2016Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek10.05.2016gradnja na tujem svetu – negatorna tožba – gradnja čez mejo nepremičnine – predlog za ureditev medsebojnih razmerij – sporna meja – postopek za določitev meje – postopek za ugotovitev lastninske pravice – prekinitev postopkaKer Stvarnopravni zakonik ureja gradnjo na tujem svetu drugače kot Zakon o temeljnih lastninskih razmerjih in predvideva celostno razreševanje sporov med mejaši v nepravdnem postopku, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je pravdni postopek v zvezi z negatorno tožbo prekinilo.
VSK Sklep I Cp 179/2018Višje sodišče v KopruCivilni oddelek05.06.2018nepravdni postopek - gradnja čez mejo nepremičnine - postopek za ureditev medsebojnih razmerij - določitev nove meje - škoda zaradi gradnje čez mejo nepremičnine - določitev odškodnineTekom postopka je prvi predlagatelj parcelo prodal zdaj drugemu predlagatelju. Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno zapisalo, da je le drugi predlagatelj materialnopravni upravičenec za ureditev razmerja na podlagi 47. člena SPZ. Presoja višine odškodnine iz tretjega odstavka 47. člena SPZ.
VSM Sodba I Cpg 362/2018Višje sodišče v MariboruGospodarski oddelek20.12.2018izločitvena pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi zakona - gradnja čez mejo - sprememba tožbe - pravno nasledstvo - razlogi o odločilnih dejstvihOdločba se nanaša na dileme dopustnosti oziroma uspešnosti uveljavljanja izločitvene pravice v primeru pravnega nasledstva (singularnega ali univerzalnega) na stvari, ki je predmet izločitvene pravice (v obravnavani zadevi na nepremičnini stečajnega dolžnika) in ne na nepremičnini tistega, ki izločitveno uveljavlja, torej pritožnika. VSRS na postavljeno revizijsko vprašanje v tej zadevi ponuja jasen odgovor: kdor po začetku stečajnega postopka postane pravni naslednik izločitvenega upnika, lahko uveljavlja izločitveno pravico svojega pravnega prednika. V obravnavani zadevi je situacija obrnjena (do spremembe lastništva je prišlo v sferi izločitvenega upnika in ne stečajnega dolžnika), tako da so vsi pritožbeni ugovori v tej smeri, s sklicevanjem na citirano odločbo VSRS, neutemeljeni. Zaradi navedenega tudi ravnanje sodišča prve stopnje, ki o nazadnje predlagani spremembi tožbe ni odločilo (po mnenju tožnika bi jo moralo v skladu z 186. členom ZPP dopustiti),...
VSL sodba I Cp 246/2016Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek13.04.2016negatorna tožba – vznemirjanje – gradnja garaže – gradnja čez mejo nepremičnine – vzpostavitev prejšnjega stanja – pridobitev lastninske pravice – nepremičnina v družbeni lastnini – dobrovernost – gradnja na tujem svetu – pridobitev stavbne praviceDoločba drugega odstavka 271. člena SPZ usklajuje položaje, v katerih so prej veljavni predpisi predstavljali podlago za odstop od načela povezanosti zemljišča in objekta. Določba izhaja iz načela pridobljenih pravic in se nanaša na položaje, nastale v okviru družbenolastninskih razmerij, in zajema le primere različnih nosilcev pravice uporabe na zemljišču in na zgradbi, kar je bilo možno na podlagi zakonske ureditve družbenolastninskih razmerij pred uveljavitvijo Ustave iz leta 1991.
VSL Sklep II Cp 371/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek08.05.2019postopek za ureditev medsebojnih razmerij - skupni stroški postopka - gradnja čez mejo - pravni interes udeležencev postopka - sodna poravnava - umik predloga v nepravdnem postopku - ustavitev nepravdnega postopkaDo umika predloga je prišlo, ker sta udeleženca zunaj nepravdnega postopka uredila medsebojno razmerje, s čimer je bil cilj nepravdnega postopka dosežen. V takšni situaciji smiselna uporaba 158. člena ZPP narekuje odločitev, da skupni stroški enakovredno bremenijo oba udeleženca.
VSM sodba I Cpg 361/2016Višje sodišče v MariboruGospodarski oddelek14.03.2017lastninska pravica -gradnja čez mejo nepremičnine - porušenje stavbe - gradnja nove nepremičnine - nesorazmernost vzpostavitve v prejšnje stanje - primerna odškodnina - prodajna pogodba - razlaga pogodbe - sestavina nepremičnineZemljiškoknjižno stanje nedvomno izkazuje dejstvo, da je lastnica spornega dela nepremičnine tožeča stranka. Na to dejstvo nima prav nobenega vpliva okoliščina, da je bila zahteva tožeče stranke za vpis novega dela stavbe z vzpostavitvijo etažne lastnine na zadevnem delu nepremičnine zavrnjena. Z upravno določbo, s katero je bila zavrnjena zahteva za vpis novega dela stavbe, se namreč ni poseglo v obstoječe lastninsko stanje zadevne nepremičnine.
VSL Sodba II Cp 1079/2018Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek13.06.2018negatorna tožba - protipraven poseg - izvrševanje lastninske pravice - sosedsko pravo - omejitev lastninske pravice - prepoved medsebojnega vznemirjanja - načelo neminem laedere - načelo najmanjše obremenitve - gradnja čez mejo nepremičnine - protipravno vznemirjanje lastnikaKer so sosedskopravni instituti oblikovani kot omejitve lastninske pravice, jih je treba uveljavljati kot varstvene zahtevke iz naslova lastninske pravice, čemur služi predvsem negatorna tožba. Ni dvoma, da je z investicijskimi vlaganji, ki jih je opravila tožena stranka, posegla v lastninsko pravico tožeče stranke, vendar je treba v okviru negatorne tožbe ugotoviti, ali predstavljajo izvedena dela protipraven poseg, ali pa zgolj izvrševanje lastninske pravice v okviru omejitve, ki jo je lastnik sosednje nepremičnine dolžan trpeti.
VSL sklep II Cp 2182/2014Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek10.12.2014gradnja čez mejo nepremičnine – domneva lastninske pravice – izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije – pravne posledice izbrisa – prekinitev postopka – prenehanje pravne osebe – neobstoječa pravna oseba – pomanjkanje pasivne legitimacije – nujni sosporniki – naknadno najdeno premoženje izbrisane pravne osebe – predlog za začetek stečajnega postopka – predlagateljPrva nasprotna udeleženka je kot družba z omejeno odgovornostjo tekom postopka prenehala obstajati, zato bi moralo sodišče prve stopnje nepravdni postopek prekiniti.Neobstoječa pravna oseba ne more nastopati kot stranka postopka. Postopek se bo lahko končal na način, kot predlaga predlagateljica (z dosojo plačila odškodnine in ureditvijo meje), le, če bo vanj pritegnjena oseba, zoper katero postopek lahko teče. Edina možnost za to je sprožitev stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane družbe, ki je zemljiško knjižni lastnik nepremičnin, glede katerih se ureja razmerje.
VSRS Sklep II Ips 270/2018Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.01.2020nepravdni postopek - postopek za ureditev medsebojnih razmerij - gradnja čez mejo nepremičnine - določitev nove meje - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - investitor - nakup nepremičnine na javni dražbi - škoda zaradi gradnje čez mejo nepremičnine - odškodnina za odvzem nepremičnine - kvazi odškodnina - višina odškodnine - subjektivne in objektivne okoliščine - interes udeležencev - presoja dobre vere - tržna vrednost nepremičnine - najemnina - metoda bodočih donosov - superficies solo cedit - načelo povezanosti zemljišča in objekta - tržna vrednost zemljiščaV konkretnem primeru ne gre za klasičen primer gradnje na tujem svetu. Mejaša sta kupca zemljišč, na katerih je bila s strani skupnega pravnega prednika - investitorja - zgrajena sporna hiša, ki je s svojim SZ vogalom že tedaj presegla parcelno mejo za 3 m². V tem pomenu, torej kot kvazi odškodninsko posledico že zatečenega dejanskega stanja, je treba razumeti presojo primerne odškodnine iz 47. člena SPZ. Revident je vedel, kaj kupuje, pri čemer je ključno, da je investitorju že tedaj jamčil, da ne bo oviral niti gradnje na sosednji parceli niti njene uporabe ter bo pristal na uskladitev meje "odpovedujoč se kakršnikoli odškodnini." Po mnenju Vrhovnega sodišča ni upravičen do nobene odškodnine; obstoječe dejansko stanje je le naključna posledica neizvedenih (pre)parcelacij, zatrjevana razlastitev pa navidezna. Nepravdni postopek se je tako pokazal le kot naknadna tehnična uskladitev sicer v zasnovi neproblematične
VSL sklep II Cp 1735/2010Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek16.06.2010zaznamba sporaZZK-1 v 79. členu opredeljuje vrste sporov, v katerih je dopustna zaznamba spora. Navedeni člen določa, da se zaznamba spora o pridobitvi pravice dovoli na podlagi tožbe, s katero tožnik zahteva, da sodišče ugotovi obstoj njegove lastninske pravice ali druge stvarne pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na izviren način (gradnja na tujem zemljišču, gradnja čez mejo, priposestvovanje, skupno premoženje, pridobljeno v času trajanja zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti, ali kako drugače). Zakon dalje dopušča možnost zaznambe spora o prenehanju pravice na podlagi tožbe, s katero tožnik zahteva, da sodišče ugotovi prenehanje, v korist imetnika vknjižene druge pravice. Tretji sklop sporov, katerih zaznambo zakon dopušča, pa so spori o določitvi nujne poti. V vseh teh...

Izberi vse|Izvozi izbrane