Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 50cT1HcmFkbmphJTIwJUM0JThEZXolMjBtZWpvJmRhdGFiYXNlJTVCU09WUyU1RD1TT1ZTJmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmb3JkZXI9Y2hhbmdlRGF0ZSZkaXJlY3Rpb249YXNj
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba II Ips 444/94Vrhovno sodiščeCivilni oddelek21.03.1996imisije - varstvo lastnikove pravice - vznemirjanje - negatorna tožbaVsako poseganje v lastninsko pravico na nepremičnini soseda še ne pomeni tudi protipravnega posega, ki bi opravičevalo sodno varstvo. Poseg postane protipraven, ko preseže določen tolerančni prag. Kriteriji za njegovo določitev so predpisani v 5. členu ZTLR. Tako gre lastniku nepremičnine sodno varstvo pred vznemirjanjem v primeru, ko je uporaba njegove nepremičnine otežkočena preko mere, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna.
Sodba I Up 206/2005Vrhovno sodiščeUpravni oddelek03.09.2008lokacijsko dovoljenje - gradbeno dovoljenje - odločanje v obnovljenem postopkuPosledica izdaje sklepa o dovolitvi obnove pomeni zadržanje pravnih učinkov odločbe, na katero se nanaša uvedena obnova, če gre za odločbo, ki se prisilno ne izvršuje, kot sta to v obravnavani zadevi lokacijsko in gradbeno dovoljenje. Šele, ko postane v obnovljenem postopku odločba o razveljavitvi odločbe, s katero je bil pravnomočno končan prejšnji postopek, pravnomočna, odpadejo učinki prejšnje odločbe in so izpolnjeni pogoji za začetek postopka, v katerem se na novo obravnava prvotni zahtevek.
Sodba U 1051/92-6Vrhovno sodiščeUpravni oddelek02.12.1993dovoljenje za graditev v območju mejnega prehoda - poseben zahtevek - dovoljenje kot samostojni upravni aktČe investitor priglasi dela v območju mejnega prehoda, mora občinski upravni organ, pristojen za urejanje prostora, o tej vlogi odločiti. Dovoljenje Ministrstva za notranje zadeve za graditev objekta v območju mejnega prehoda, je samostojni upravni akt, ki ga to ministrstvo lahko izda le na zahtevo stranke in ne na podlagi odstopljene vloge o priglasitvi del.
Sodba I Up 376/99Vrhovno sodiščeUpravni oddelek20.01.2000lokacijsko dovoljenje - nadomestna gradnjaIzvedba strehe je stvar gradbenega dovoljenja in ne same lokacije.
Sodba I Up 600/2001Vrhovno sodiščeUpravni oddelek28.10.2004enotno dovoljenje za gradnjo - predložitev dokazilUtemeljeno je bilo izdano enotno dovoljenje za gradnjo investitorja, ki je zahtevi za izdajo tega dovoljenja predložil poleg dokazil iz 36. člena Zakona o graditvi objektov tudi dokazila, ki so potrebna za izdajo lokacijskega dovoljenja.
VSL sklep I Cp 1847/05Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek20.04.2005zaznamba sporaV okviru tega postopka zemljiškoknjižno sodišče ne ugotavlja, ali je predlagatelj dejansko pridobil lastninsko pravico na spornem zemljišču na zatrjevani podlagi, saj je to pristojnost pravdnega sodišča, ki bo odločalo o tožbenem zahtevku. Za odločitev o dovolitvi zaznambe spora zadostuje dejstvo, da je predlagatelj vložil tožbo, s katero se zahteva ugotovitev obstoja njegove lastninske pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na kateregakoli od izvirnih načinov pridobitve lastninske pravice, kar gradnja na tujem svetu oz. vlaganja v tujo nepremičnino, tudi je. 
VSL sodba I Cp 1039/04Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek20.04.2005varstvo lastninske praviceUpravičenja, ki izhajajo iz lastninske pravice na nepremičnini, veljajo tudi za zračni prostor nad nepremičnino, vendar samo v obsegu, ki je potreben za njeno redno rabo. 
VSL sodba II Cp 2983/2009Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek10.02.2010imisije – solastništvo nepremičnin, iz katerih izvirajo imisije – pasivna legitimacija – nujno sosporništvo – vznemirjanje lastninske pravice – črnogradnjaSolastnika nepremičnine, iz katere izvirajo imisije, sta nujna sospornika. Če nista tožena oba, ni tožena prava stranka.
VSL sklep II Cp 355/2010Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek10.03.2010zaznamba spora – pogoji za zaznambo spora – pridobitev lastninske pravice na izviren način – načelo formalnosti postopkaPodlaga za izdajo sklepa o zaznambi spora je tožba predlagateljice zoper zemljiškoknjižne solastnike nepremičnine, v kateri zatrjuje priposestvovanje zemljišča.
VSL sklep II Cp 1735/2010Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek16.06.2010zaznamba sporaZZK-1 v 79. členu opredeljuje vrste sporov, v katerih je dopustna zaznamba spora. Navedeni člen določa, da se zaznamba spora o pridobitvi pravice dovoli na podlagi tožbe, s katero tožnik zahteva, da sodišče ugotovi obstoj njegove lastninske pravice ali druge stvarne pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na izviren način (gradnja na tujem zemljišču, gradnja čez mejo, priposestvovanje, skupno premoženje, pridobljeno v času trajanja zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti, ali kako drugače). Zakon dalje dopušča možnost zaznambe spora o prenehanju pravice na podlagi tožbe, s katero tožnik zahteva, da sodišče ugotovi prenehanje, v korist imetnika vknjižene druge pravice. Tretji sklop sporov, katerih zaznambo zakon dopušča, pa so spori o določitvi nujne poti. V vseh teh primerih gre za spore iz...
VSL sodba I Cp 2671/2010Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek17.11.2010gradnja na tujem svetu – prekinitev postopka – tek rokov – prekluzivni materialni rok – dokončanje gradnje – pridobitev gradbenega dovoljenjaIzgradnja objekta na tujem zemljišču ne pomeni vznemirjanja lastninske pravice, temveč njen odvzem. Iz naslova gradnje stavb na tujem zemljišču je po drugi strani v 24. do 26. členu ZTLR predvideno posebno varstvo. Lastnik zemljišča lahko tako zahteva bodisi da mu pripade lastninska pravica na gradbenem objektu bodisi da graditelj gradbeni objekt poruši in mu zemljišče vrne v prvotno stanje bodisi da mu izplača prometno ceno zemljišča. Neutemeljeno je stališče pritožbe, da v času prekinitve postopka rok za vložitev zahtevka ni tekel. Prekinitev postopka ima za posledico, da prenehajo teči vsi roki, določeni za pravdna dejanja. Navedena določba se tako ne nanaša na tek prekluzivnih materialnih rokov, med katere spada tudi rok iz 5. odstavka 25. člena ZTLR.Kdaj je gradnja končana, je dejansko vprašanje, ki ni odvisno od legalnosti gradnje, temveč od dejanskega odvzema lastninske pravice.
VSL sodba in sklep II Cp 4365/2010Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek11.05.2011kupoprodajna pogodba – odgovornost za stvarne napake – kdaj gre za stvarne napake – stvarna napaka – napake za katere prodajalec ne odgovarja – pravice kupca – odprava napak s strani kupca – zatrjevanje prodajalca da stvar nima napakeV skladu z določbo 3. odstavka 460. člena OZ odgovarja prodajalec vselej tudi za tiste napake, ki bi jih bil kupec z lahkoto opazil, če je izjavil, da stvar nima nobenih napak ali da ima določene lastnosti in odlike. Pogodbeni dogovor, da hiša ni vlažna, ustreza takšni izjavi prodajalca. V nasprotju z navedeno zakonsko določbo je tako pravni zaključek prvostopnega sodišča, da bi glede na izjavo toženih strank tožeča stranka morala in mogla pričakovati, da hidroizolacija ni v najboljšem stanju in da bo čez čas potrebna obnova oz. sanacija in da zato toženi stranki ne odgovarjata za to napako. Slabo stanje hidroizolacije ob nakupu hiše, ki je sicer lahko že tedaj povzročala vlažnost, tako lahko predstavlja sprožilni vzrok, ki je povzročil stvarno napako, za katero v konkretnem primeru odgovarjata toženi stranki v skladu s pogodbenim dogovorom, ob predpostavki, da je zaradi, ob nakupu hiše že slabega stanja hidroizolacije bila prisotna...
VSL vmesna sodba I Cp 3518/2010Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek03.03.2011vir nevarnosti – imisije – škoda, ki presega običajno škodo – gradbišče – varstvo okolja – odškodninska odgovornost naročnika, izvajalca in podizvajalca – solidarna odgovornostOkoliščine, da se je zelo veliko gradbišče z vso gradbeno mehanizacijo skoraj dve leti nahajalo le približno 20 do 30 metrov od hiše tožnikov ter da so po cesti tik ob hiši vsakodnevno ves čas gradnje vozili težki in veliki kamioni, da je zato prah prihajal v hišo in onemogočal celo sušenje perila v sami hiši, ko se je hiša tresla tako, da so se tožeče stranke bale, da se bo porušila, da je celo padla luč s stropa v spalnici, da so morali podpreti sliko, da ni padla s stene, da so skodelice poskakovale po mizi, da krožniki niso smeli biti napolnjeni, da se ne bi zlivalo preko roba, da niso mogli zaradi tresljajev niti jesti niti v miru spati, da se mladoletna tožnika nista mogla učiti in da je tožnica zaradi nespečnosti težje opravljala svoj poklic ter nenazadnje, da niti niso v času gradnje več mogli uporabljati vrta oziroma prostora okrog hiše za druženje s prijatelji, predstavlja pravni standard škode, ki presega običajne meje. Ne gre torej za običajne...
VSL sodba II Cp 1395/2011Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek09.11.2011imisije – odvzem svetlobe – storitev – opustitevTožnika sta izkazala, da sporni nadstrešek (minimalno) vpliva na osončenje prostorov na severni strani njune nepremičnine in (delno) na razgled, ne pa tudi, v čem je zato otežkočena uporaba njune nepremičnine. Pa tudi, če bi bila uporaba otežkočena, sta toženca uspela dokazati, da ne čez krajevno običajno mero.
Sodba II Ips 9/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek29.03.2012lastninska pravica na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje – gradnja na tujem svetu – gradnja čez mejo nepremičnine – vzpostavitev prejšnjega stanjaSPZ ne pozna originarne pridobitve lastninske pravice z zidanjem na tujem svetu, toda v 47. členu določa poseben postopek za mejaše v zvezi z gradnjo čez mejo nepremičnine, tako da ta sega na, nad ali pod tujo nepremičnino. Aktivno legitimacijo daje lastniku zemljišča ali graditelju, ki lahko predlaga sodišču, da v nepravdnem postopku odloči o ureditvi medsebojnih razmerij. Sodišče nato odloča o vzpostavitvi v prejšnje stanje, izjemoma pa lahko odloči, da mora graditelj plačati lastniku nepremičnine primerno odškodnino in določi novo mejo. V tem primeru pride do pridobitve lastninske pravice na podlagi odločbe sodišča (in ne na podlagi zakona), nepravdni postopek pa je predviden zato, ker se v tem postopku rešuje tudi mejni spor.
VSL sodba II Cp 852/2012Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek11.04.2012priposestvovanje - služnostna pravica – priposestvovanje služnostne pravicePriposestvovalec je v dobri veri, če ne ve in ne more vedeti, da ni pridobil služnostne pravice, oziroma če služnost izvršuje misleč, da jo je pridobil na veljaven način. To pomeni, da mora imeti priposestvovalec ustrezen naslov za izvrševanje služnosti, pa se kasneje pokaže, da je naslov pomanjkljiv ali neveljaven. Dobra vera se domneva.
VSL sklep II Cp 3744/2011Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek05.09.2012določitev odškodnine – pridobitev lastninske pravice – gradnja čez mejo nepremičnine – uporaba SPZ – nesklepčnost predlogaDoločba 47. člena SPZ ureja enega od načinov pridobitve lastninske pravice na nepremičnini (ne določa vsebine že pridobljene pravice), zato za odločanje v pravnih razmerjih, nastalih pred letom 2003, ni uporabljiv.Ker dejanska podlaga za določanje odškodnine iz predlagateljevih trditev ni razvidna, je predlog utemeljeno zavrnjen.
VSL sklep II Cp 75/2013Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek29.05.2013sodna ureditev meje – zadnja mirna posest – pravična ocena – dokazna ocenaOdločanje po pravičnosti pride v pošev šele, ko ni mogoče z zadostno stopnjo prepričljivosti ugotoviti, ali so pred nastankom spora udeleženci uporabljali to zemljišče.
VSL sodba in sklep II Cp 1101/2013Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek11.09.2013vznemirjanje lastninske pravice – nepremoženjska škoda – odgovornost države za delovanje njenih organov – imisije – predhodno vprašanjeNi razlogov za prekinitev postopka, saj odločitev Inšpektorata RS za okolje in prostor o usodi toženčeve črne gradnje ne predstavlja predhodnega vprašanja.Odgovornosti države za delovanje njenih organov ni mogoče razumeti tako široko, da bi že vsaka nepravilnost v postopku pred državnim organom izkazovala protipravnost. Njena odgovornost obstoji tedaj, ko so bile napake v postopku tako hude, da presegajo še dopustni okvir.
Sodba II Ips 88/2011Vrhovno sodiščeCivilni oddelek07.11.2013povrnitev premoženjske škode - navadna škoda – imisije - škoda zaradi imisij – podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost – splošno koristna dejavnost – čezmerni vplivi s sosednje nepremičnine – odškodnina – obligacijskopravno varstvo – stvarnopravno varstvo – trditveno in dokazno bremeImisije, ki izvirajo iz nepremičnine tožencev, ne nastajajo pri opravljanju splošno koristne dejavnosti. Zato določba tretjega odstavka 133. člena OZ ne bi mogla biti podlaga za ugoditev tožnikovemu odškodninskemu zahtevku niti v primeru, ko bi se imisije izkazale za prekomerne. Pač pa bi bil tožnik do odškodnine za škodo, izvirajočo iz prekomernih (prepovedanih) imisij upravičen po splošnih predpisih o odškodninski odgovornosti, vendar o okoliščinah, ki bi morale napolniti pravni standard prepovedanosti imisij, to je odstopanje od stopnje imisij, kot je krajevno običajna med drugimi nepremičninami, ni postavil.

Izberi vse|Izvozi izbrane