Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 50cT1HcmFkbmphJTIwJUM0JThEZXolMjBtZWpvJmRhdGFiYXNlJTVCU09WUyU1RD1TT1ZTJmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmb3JkZXI9ZGF0ZSZkaXJlY3Rpb249ZGVzYyZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTE=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSL sodba I Cp 246/2016Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek13.04.2016negatorna tožba – vznemirjanje – gradnja garaže – gradnja čez mejo nepremičnine – vzpostavitev prejšnjega stanja – pridobitev lastninske pravice – nepremičnina v družbeni lastnini – dobrovernost – gradnja na tujem svetu – pridobitev stavbne praviceDoločba drugega odstavka 271. člena SPZ usklajuje položaje, v katerih so prej veljavni predpisi predstavljali podlago za odstop od načela povezanosti zemljišča in objekta. Določba izhaja iz načela pridobljenih pravic in se nanaša na položaje, nastale v okviru družbenolastninskih razmerij, in zajema le primere različnih nosilcev pravice uporabe na zemljišču in na zgradbi, kar je bilo možno na podlagi zakonske ureditve družbenolastninskih razmerij pred uveljavitvijo Ustave iz leta 1991.
VSL sodba I Cp 1549/2015Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek28.10.2015odškodninska odgovornost za nepremoženjsko škodo – duševne bolečine – razžalitev dobrega imena in časti – neresnične trditve – ugled posameznika – lastninska pravica na nepremičnini – priposestvovanje – dobra vera – posest – dobroverni posestnik – negatorna tožba – služnost – širitev služnosti – vrnitev v prejšnje stanje – gradnja na tujem svetuPrikazovanje neresničnih trditev kot resničnih bi imelo za posledico odškodninsko odgovornost za nepremoženjsko škodo le ob pogoju, da so neresnične trditve po objektivnih merilih žaljivosti prizadele dobro ime oziroma ugled posameznika. Glede spornega pasu zemljišča sta toženca trdila, da sta ves čas menila, da gre za zemljišče last sosedov (in ne tožnika). Zavedala sta se torej, da ne gre za njuno zemljišče, zato kljub uživanju tega dela zemljišča, na njem s priposestvovanjem nista mogla pridobiti lastninske pravice, saj nista bila poštena oziroma dobroverna posestnika. Dobroverni posestnik je tisti, ki ni vedel ali ni mogel vedeti, da ni upravičen imeti stvar v posesti kot svojo.
VSL sklep II Cp 1082/2015Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek10.06.2015lastninska pravica na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice – gradnja čez mejo nepremičnine – obstoj pravic – javna dražba – izvršilni postopek – izročitev nepremičnineSPZ ureja le pridobitev lastninske pravice za obdobje po njegovi uveljavitvi, v stvarne pravice, pridobljene pred njegovo uveljavitvijo, pa ne posega. Le-te so z uveljavitvijo SPZ ostale v veljavi, zgolj njihova vsebina se presoja skladno s pozitivno zakonodajo, kot to določa 1. odstavek 266. člena SPZ. Ker je bil prizidek zgrajen v letu 1997, 47. člen SPZ pa ureja le enega od načinov pridobitve lastninske pravice, ne pa vsebine že pridobljene pravice, ta za odločitev o pravnih razmerjih, nastalih pred letom 2003, ni uporabljiv.
VSL sodba in sklep I Cp 3438/2014Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek15.04.2015lastninska tožba - priznanje lastninske pravice - pravni temelj pridobitve lastninske pravice - konkurenca originarno pridobljenih lastninskih pravic - presoja močnejše pravice - vrnitev nacionaliziranih nepremičnin - odločba upravnega organa - lastninska pravica denacionalizacijskih upravičencev - lastninska pravica tretjih - uveljavljanje treh pravnih podlag - priposestvovanje - omejitev priposestvovanja - gradnja na tujem zemljišču - ZLNDL - družbena lastnina - uveljavitev zakonov o lastninjenju - trajanje družbene lastnine - dobrovernost graditelja - pravni učinki gradnje v primeru nedobrovernosti graditelja - zakonski rok za uveljavitev praviceS pravnomočnostjo denacionalizacijske odločbe je bila originarno ustanovljena lastninska pravica tožencev v pridruženi zadevi (in tožnice po osnovni tožbi) oziroma njihovih pravnih prednikov. Gre za izvorno pridobitev lastninske pravice, ki je poseben primer pridobitve lastninske pravice z odločbo državnega organa. Starejša pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem, na podlagi ZLNDL ali z gradnjo na tujem zemljišču ne more razveljaviti kasnejše originarno pridobljene lastninske pravice na podlagi denacionalizacijske odločbe, saj je bistvo izvirne pridobitve lastninske pravice v tem, da se ustanovi z učinkom ex nunc, ne glede na prejšnje lastninsko stanje. Tudi če so tožniki v pridruženi zadevi (in toženca po osnovni tožbi) pridobili lastninsko pravico na spornih nepremičninah na podlagi zakona (enako velja v primeru, če so jo pridobili s pravnim poslom) preden so postali njihovi solastniki toženci v pridruženi zadevi (in tožnica po osnovni zadevi) oziroma...
VSL sodba I Cp 3461/2014Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek04.03.2015stvarna služnost – priposestvovanje stvarne služnosti – prekarij – zloraba zaupanja lastnika služečega zemljišča – dobrovernost – vznemirjanje lastninske praviceV konkretnem primeru se je usmerjeno odvajanje meteornih voda s toženčeve parcele pričelo najpozneje v začetku leta 1974 in je teklo brez nasprotovanja tožnice oziroma njene pravne prednice vse do leta 2009, torej več kot 30 let. Pri tem ni prišlo do zlorabe zaupanja lastnice služečega zemljišča, prav tako pa se služnost ni izvrševala s silo ali zvijačo, saj sta se v letu 1973 izgradnja sistema in priklop izvedla z dovoljenjem lastnice služeče nepremičnine. V zvezi z dobrovernostjo v času do uveljavitve ZTLR, je sodišče prve stopnje dovoljenju tožničine pravne prednice pripisalo naravo dogovora o ustanovitvi služnosti. Pritožbeno sodišče o tem nima nobenih pomislekov. Morebitna prekaristična narava tega dogovora je izključena že zaradi ugotovitve, da je bilo dovoljenje dano z namenom trajne ureditve odvodnjavanja. Za prekaristično razmerje je namreč značilno, da trajanje in namen uporabe nista določena.
VSL sklep II Cp 2182/2014Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek10.12.2014gradnja čez mejo nepremičnine – domneva lastninske pravice – izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije – pravne posledice izbrisa – prekinitev postopka – prenehanje pravne osebe – neobstoječa pravna oseba – pomanjkanje pasivne legitimacije – nujni sosporniki – naknadno najdeno premoženje izbrisane pravne osebe – predlog za začetek stečajnega postopka – predlagateljPrva nasprotna udeleženka je kot družba z omejeno odgovornostjo tekom postopka prenehala obstajati, zato bi moralo sodišče prve stopnje nepravdni postopek prekiniti.Neobstoječa pravna oseba ne more nastopati kot stranka postopka. Postopek se bo lahko končal na način, kot predlaga predlagateljica (z dosojo plačila odškodnine in ureditvijo meje), le, če bo vanj pritegnjena oseba, zoper katero postopek lahko teče. Edina možnost za to je sprožitev stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane družbe, ki je zemljiško knjižni lastnik nepremičnin, glede katerih se ureja razmerje.
VSRS sklep II Ips 112/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek20.11.2014dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - gradnja čez mejo - odškodnina za odvzem nepremičnine - odmera odškodnine - primerna odškodninaPrimerna odškodnina iz tretjega in četrtega odstavka 47. člena SPZ je pravni standard, katerega vsebino v vsakem primeru posebej ugotavlja in napolnjuje sodišče ter pri tem upošteva merila, ki se postopoma oblikujejo v sodni praksi. Ker gre pri določitvi nove meje zaradi gradnje čez mejo in določitvi odškodnine za odvzeto zemljišče za nov institut, o katerem še ni sodne prakse, je mogoče ustrezno upoštevati sodno prakso o merilih za odmero primerne odškodnine pri podobnih institutih, na primer pri ustanovitvi nujne poti in odmeri primernega nadomestila.
VSC sklep Cp 302/2014Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek30.10.2014pridobitev lastninske pravice - gradnja čez mejo postopka - udeleženci postopkaKrog udeležencev je v nepravdnem postopku drugačen. 19. člen ZNP določa, da je lahko udeleženec tudi oseba, na katero se sodna odločba neposredno nanaša in ni nujno, da je ta oseba predlagatelj. Zato se tudi v nepravdnem postopku ne uporabljajo pravila ZPP o nujnem enotnem sosporništvu niti določba 187. člena ZPP, ki ureja spremembo tožbe in privolitev kot pogoj za dovolitev spremembe.
VSL sodba I Cp 2331/2013Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek06.05.2014sosedsko pravo – vzdrževalna dela – novogradnja – uporaba sosednje nepremičnine – primerno nadomestilo – prepoved zlorabeTreba je izhajati iz besedila prvega odstavka 76. člena SPZ in ne (le) iz naslova člena in določbo razumeti tako, da mora iti za dela, ki so nujna in ki jih ni mogoče opraviti drugače kot preko sosedovega zemljišča. Besedilo prvega odstavka 76. člena SPZ ne daje opore stališču, da se nanaša le na vzdrževalna dela na že obstoječih objektih, ne pa za novogradnje.
Sodba II Ips 88/2011Vrhovno sodiščeCivilni oddelek07.11.2013povrnitev premoženjske škode - navadna škoda – imisije - škoda zaradi imisij – podlage odškodninske odgovornosti – protipravnost – splošno koristna dejavnost – čezmerni vplivi s sosednje nepremičnine – odškodnina – obligacijskopravno varstvo – stvarnopravno varstvo – trditveno in dokazno bremeImisije, ki izvirajo iz nepremičnine tožencev, ne nastajajo pri opravljanju splošno koristne dejavnosti. Zato določba tretjega odstavka 133. člena OZ ne bi mogla biti podlaga za ugoditev tožnikovemu odškodninskemu zahtevku niti v primeru, ko bi se imisije izkazale za prekomerne. Pač pa bi bil tožnik do odškodnine za škodo, izvirajočo iz prekomernih (prepovedanih) imisij upravičen po splošnih predpisih o odškodninski odgovornosti, vendar o okoliščinah, ki bi morale napolniti pravni standard prepovedanosti imisij, to je odstopanje od stopnje imisij, kot je krajevno običajna med drugimi nepremičninami, ni postavil.
VSL sodba in sklep II Cp 1101/2013Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek11.09.2013vznemirjanje lastninske pravice – nepremoženjska škoda – odgovornost države za delovanje njenih organov – imisije – predhodno vprašanjeNi razlogov za prekinitev postopka, saj odločitev Inšpektorata RS za okolje in prostor o usodi toženčeve črne gradnje ne predstavlja predhodnega vprašanja.Odgovornosti države za delovanje njenih organov ni mogoče razumeti tako široko, da bi že vsaka nepravilnost v postopku pred državnim organom izkazovala protipravnost. Njena odgovornost obstoji tedaj, ko so bile napake v postopku tako hude, da presegajo še dopustni okvir.
VSL sklep II Cp 75/2013Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek29.05.2013sodna ureditev meje – zadnja mirna posest – pravična ocena – dokazna ocenaOdločanje po pravičnosti pride v pošev šele, ko ni mogoče z zadostno stopnjo prepričljivosti ugotoviti, ali so pred nastankom spora udeleženci uporabljali to zemljišče.
VSL sklep II Cp 3744/2011Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek05.09.2012določitev odškodnine – pridobitev lastninske pravice – gradnja čez mejo nepremičnine – uporaba SPZ – nesklepčnost predlogaDoločba 47. člena SPZ ureja enega od načinov pridobitve lastninske pravice na nepremičnini (ne določa vsebine že pridobljene pravice), zato za odločanje v pravnih razmerjih, nastalih pred letom 2003, ni uporabljiv.Ker dejanska podlaga za določanje odškodnine iz predlagateljevih trditev ni razvidna, je predlog utemeljeno zavrnjen.
VSL sodba II Cp 852/2012Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek11.04.2012priposestvovanje - služnostna pravica – priposestvovanje služnostne pravicePriposestvovalec je v dobri veri, če ne ve in ne more vedeti, da ni pridobil služnostne pravice, oziroma če služnost izvršuje misleč, da jo je pridobil na veljaven način. To pomeni, da mora imeti priposestvovalec ustrezen naslov za izvrševanje služnosti, pa se kasneje pokaže, da je naslov pomanjkljiv ali neveljaven. Dobra vera se domneva.
Sodba II Ips 9/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek29.03.2012lastninska pravica na nepremičnini – pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje – gradnja na tujem svetu – gradnja čez mejo nepremičnine – vzpostavitev prejšnjega stanjaSPZ ne pozna originarne pridobitve lastninske pravice z zidanjem na tujem svetu, toda v 47. členu določa poseben postopek za mejaše v zvezi z gradnjo čez mejo nepremičnine, tako da ta sega na, nad ali pod tujo nepremičnino. Aktivno legitimacijo daje lastniku zemljišča ali graditelju, ki lahko predlaga sodišču, da v nepravdnem postopku odloči o ureditvi medsebojnih razmerij. Sodišče nato odloča o vzpostavitvi v prejšnje stanje, izjemoma pa lahko odloči, da mora graditelj plačati lastniku nepremičnine primerno odškodnino in določi novo mejo. V tem primeru pride do pridobitve lastninske pravice na podlagi odločbe sodišča (in ne na podlagi zakona), nepravdni postopek pa je predviden zato, ker se v tem postopku rešuje tudi mejni spor.
VSL sodba II Cp 1395/2011Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek09.11.2011imisije – odvzem svetlobe – storitev – opustitevTožnika sta izkazala, da sporni nadstrešek (minimalno) vpliva na osončenje prostorov na severni strani njune nepremičnine in (delno) na razgled, ne pa tudi, v čem je zato otežkočena uporaba njune nepremičnine. Pa tudi, če bi bila uporaba otežkočena, sta toženca uspela dokazati, da ne čez krajevno običajno mero.
VSL sodba in sklep II Cp 4365/2010Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek11.05.2011kupoprodajna pogodba – odgovornost za stvarne napake – kdaj gre za stvarne napake – stvarna napaka – napake za katere prodajalec ne odgovarja – pravice kupca – odprava napak s strani kupca – zatrjevanje prodajalca da stvar nima napakeV skladu z določbo 3. odstavka 460. člena OZ odgovarja prodajalec vselej tudi za tiste napake, ki bi jih bil kupec z lahkoto opazil, če je izjavil, da stvar nima nobenih napak ali da ima določene lastnosti in odlike. Pogodbeni dogovor, da hiša ni vlažna, ustreza takšni izjavi prodajalca. V nasprotju z navedeno zakonsko določbo je tako pravni zaključek prvostopnega sodišča, da bi glede na izjavo toženih strank tožeča stranka morala in mogla pričakovati, da hidroizolacija ni v najboljšem stanju in da bo čez čas potrebna obnova oz. sanacija in da zato toženi stranki ne odgovarjata za to napako. Slabo stanje hidroizolacije ob nakupu hiše, ki je sicer lahko že tedaj povzročala vlažnost, tako lahko predstavlja sprožilni vzrok, ki je povzročil stvarno napako, za katero v konkretnem primeru odgovarjata toženi stranki v skladu s pogodbenim dogovorom, ob predpostavki, da je zaradi, ob nakupu hiše že slabega stanja hidroizolacije bila prisotna...
VSL vmesna sodba I Cp 3518/2010Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek03.03.2011vir nevarnosti – imisije – škoda, ki presega običajno škodo – gradbišče – varstvo okolja – odškodninska odgovornost naročnika, izvajalca in podizvajalca – solidarna odgovornostOkoliščine, da se je zelo veliko gradbišče z vso gradbeno mehanizacijo skoraj dve leti nahajalo le približno 20 do 30 metrov od hiše tožnikov ter da so po cesti tik ob hiši vsakodnevno ves čas gradnje vozili težki in veliki kamioni, da je zato prah prihajal v hišo in onemogočal celo sušenje perila v sami hiši, ko se je hiša tresla tako, da so se tožeče stranke bale, da se bo porušila, da je celo padla luč s stropa v spalnici, da so morali podpreti sliko, da ni padla s stene, da so skodelice poskakovale po mizi, da krožniki niso smeli biti napolnjeni, da se ne bi zlivalo preko roba, da niso mogli zaradi tresljajev niti jesti niti v miru spati, da se mladoletna tožnika nista mogla učiti in da je tožnica zaradi nespečnosti težje opravljala svoj poklic ter nenazadnje, da niti niso v času gradnje več mogli uporabljati vrta oziroma prostora okrog hiše za druženje s prijatelji, predstavlja pravni standard škode, ki presega običajne meje. Ne gre torej za običajne...
VSL sodba I Cp 2671/2010Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek17.11.2010gradnja na tujem svetu – prekinitev postopka – tek rokov – prekluzivni materialni rok – dokončanje gradnje – pridobitev gradbenega dovoljenjaIzgradnja objekta na tujem zemljišču ne pomeni vznemirjanja lastninske pravice, temveč njen odvzem. Iz naslova gradnje stavb na tujem zemljišču je po drugi strani v 24. do 26. členu ZTLR predvideno posebno varstvo. Lastnik zemljišča lahko tako zahteva bodisi da mu pripade lastninska pravica na gradbenem objektu bodisi da graditelj gradbeni objekt poruši in mu zemljišče vrne v prvotno stanje bodisi da mu izplača prometno ceno zemljišča. Neutemeljeno je stališče pritožbe, da v času prekinitve postopka rok za vložitev zahtevka ni tekel. Prekinitev postopka ima za posledico, da prenehajo teči vsi roki, določeni za pravdna dejanja. Navedena določba se tako ne nanaša na tek prekluzivnih materialnih rokov, med katere spada tudi rok iz 5. odstavka 25. člena ZTLR.Kdaj je gradnja končana, je dejansko vprašanje, ki ni odvisno od legalnosti gradnje, temveč od dejanskega odvzema lastninske pravice.
VSL sklep II Cp 1735/2010Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek16.06.2010zaznamba sporaZZK-1 v 79. členu opredeljuje vrste sporov, v katerih je dopustna zaznamba spora. Navedeni člen določa, da se zaznamba spora o pridobitvi pravice dovoli na podlagi tožbe, s katero tožnik zahteva, da sodišče ugotovi obstoj njegove lastninske pravice ali druge stvarne pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na izviren način (gradnja na tujem zemljišču, gradnja čez mejo, priposestvovanje, skupno premoženje, pridobljeno v času trajanja zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti, ali kako drugače). Zakon dalje dopušča možnost zaznambe spora o prenehanju pravice na podlagi tožbe, s katero tožnik zahteva, da sodišče ugotovi prenehanje, v korist imetnika vknjižene druge pravice. Tretji sklop sporov, katerih zaznambo zakon dopušča, pa so spori o določitvi nujne poti. V vseh teh...

Izberi vse|Izvozi izbrane