<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL Sklep I Cp 1875/2018
ECLI:SI:VSLJ:2018:I.CP.1875.2018

Evidenčna številka:VSL00017631
Datum odločbe:05.12.2018
Senat, sodnik posameznik:Metoda Orehar Ivanc (preds.), Majda Lušina (poroč.), Tadeja Primožič
Področje:NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
Institut:ugotovitev pripadajočega zemljišča - gradbena dokumentacija - lokacijska dokumentacija - gradbena parcela - funkcionalno zemljišče k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - pravna podlaga za odločitev - družbena lastnina - gradnja na zemljišču v družbeni lastnini - pridobitev lastninske pravice

Jedro

Predlagatelj ni zatrjeval, da bi gradil na zemljišču, na katerem je v času gradnje že obstajala zasebna lastnina; ni trdil, da bi gradil na tujem zemljišču ki je bilo v lasti druge osebe. Pogojev za obravnavanje pridobitve predlagane parcele na osnovi določil ZTLR o pridobitvi lastninske pravice z gradnjo na tujem svetu zato ni. Ta pravila namreč urejajo samo pridobitev lastninske pravice, ne pa tudi pravice uporabe na zemljišču v družbeni lastnini. Investitor zato na na njihovi podlagi ni mogel pridobiti pravice uporabe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženca krijeta svoje stroške pritožbenega ostopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za določitev pripadajočega zemljišča – dela parc. št. 1879/17 k.o. X – k stavbi z ID znakom 0000 na naslovu ...

2. Pritožuje se predlagatelj. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da sodišče sledi ugotovitvam izvedenca, ki jih potrjuje in povzema kot svoje. Pritrdilo pa je tudi predlagateljevim navedbam, da tlakovano zemljišče skupaj z objektom tvori koherentno celoto. Na osnovi ogleda je zaključilo, da je sporno zemljišče neizogibno potrebno za redno rabo stavbe. Ker je bila stavba zgrajena pred 1. 1. 2003 in ker pravica na pripadajočem zemljišču v zemljiški knjigi še ni vpisana, je treba uporabiti Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (v nadaljevanju ZVEtL-1)1. Pravno zgrešeno je utemeljevanje zavrnitve predloga s časom pridobivanja zemljišča za gradnjo. V času gradnje je veljal Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR)2, ki je urejal pravne posledice gradnje na tujem svetu. Sklicuje se na prvi odstavek 42. čl. ZVEtL-1 in meni, da bi odločitev morala temeljiti na tem določilu ter predpisih o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini. Institut gradnje na tujem svetu je prezrt. Sodišče prve stopnje pa je obstoj lastninske pravice na spornem zemljišču presojalo po pravilih, ki so pričela veljati po 1. 1. 2003. Zavrnitev predloga je utemeljilo s pomanjkanjem veljavnega pravnega posla o prenosu lastninske pravice na spornem zemljišču in z argumentacijo, da bi uporaba drugih pravil pomenila obid splošnih, sistemskih pravil civilnega prava, ki so veljala že v času družbene lastnine in s tem prekoračitev namena tega zakona. Sklicuje se na pravno teorijo in navaja, da si prizadeva za uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim. Sporno zemljišče predstavlja tlakovano vhodno ploščad, ki jo je zgradil investitor in je potrebna za redno uporabo stavbe. V postopkih po ZVEtL-1 se ugotavljajo v preteklosti že učinkovito nastale pravne posledice, torej zunajknjižno pridobljena lastninska pravica lastnika stavbe, zgrajene pred 1.1.2003. Izpodbijani sklep je obremenjen z napačno uporabo pravil o dokaznem bremenu. Nasprotni udeleženec bi moral predstaviti odločilna dejstva in ponuditi dokaze, da investitor, kot pravni prednik predlagatelja hkrati z lastništvom stavbe ni postal tudi lastnik zemljišča, za katerega tudi sodišče ugotavlja, da je potrebno za redno rabo stavbe. To pomeni da je sodišče prve stopnje napačno odreklo uporabo določil ZVEtL-1. Iz izpodbijanega sklepa je razvidno, da se je po določilih planskih aktov del zemljišča obravnaval kot funkcionalno zemljišče. Last lastnika stavbe je to zemljišče postalo na podlagi ZTLR, ki je urejal posledice gradnje na tujem svetu. Meni, da je v ponovljenem postopku treba opraviti parcelacijo, kakor to izhaja iz elaborata. Sklicuje se na kršitev 6. čl. EKČP in 22. čl. Ustave RS. Judikat VSL I Cp 763/2016 ne temelji na primerljivem dejanskem stanju. Spregledano je, da je predlagatelj pridobitev lastninske pravice utemeljeval s pravili o gradnji na tujem svetu. Fotografije dokazujejo, da so lastniki in njihovi pravni predniki na spornem zemljišču imeli betonske plošče in cvetlična korita, ki razmejujejo javno površino od pripadajočega zemljišča, kar med udeleženci ni sporno. Ni nujno, da bi investitor to zemljišče moral pridobiti. Zadostuje, da je opredeljeno v ureditveni situaciji, lokacijski dokumentaciji, gradbeni dokumentaciji in prostorskih aktih. Zunanjemu videzu nasprotuje zapis, da gre za druge vrste javno površino. Sklicuje se na dopisa nasprotnega udeleženca z dne 12. 10. 2012 in 16. 12. 2013 in navaja, da pred postopkom nasprotni udeleženec stališču, da bi moralo biti sporno zemljišče predlagateljevo, ni nasprotoval. Razumljivo zato je, da je opustil dolžnosti, ki izvirajo iz lastninske pravice. Sporno ploščad vseskozi vzdržuje skupnost etažnih lastnikov, potrebne pa so tudi nove investicije. Očitno je, da zatečeno stanje ni pravno urejeno. Navaja, da bo v primeru zavrnitve predloga zahteval vrnitev sredstev, ki jih je plačal za angažiranje geodetskega podjetja in sodnega izvedenca za geodezijo. Meni, da za angažiranje izvedenca urbanistične stroke ni podlage.

3. Nasprotna udeleženka je na pritožbo odgovorila. Pojasnjuje, da je predlogu vseskozi nasprotovala z argumentom, da gre za javne površine v okviru cestišča. Dopuščala je možnost določitve ožjega zemljišča ob stavbi. Zemljišče je predvideno za morebitno širitev ... ceste. Gre za javne površine in javno dobro, ki ni v prometu. Pritrjuje prvostopenjski ugotovitvi, da to zemljišče v prostorskih aktih ni bilo predvideno za gradbeno zemljišče in investitor ga ni pridobil v last. Pritrjuje tudi drugim ugotovitvam, zaključkom in pravnim stališčem prvostopenjskega sodišča, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da izpodbijana odločitev ne temelji na ZVEtL-1. V prvi opombi je sodišče prve stopnje pojasnilo, da je uporabilo prav ta zakon, ker se Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na predlog pridobitelja posameznega dela stavbe in o določanju pripadajočega zemljišča k stavbi (ZVEtL)3, na podlagi prehodne določbe 57. čl. ZVEtL-1 ne uporablja več. Sodišče prve stopnje je predlog zavrnilo kot neutemeljen, ker z ZVEtL-1 določeni kriteriji za ugotovitev funkcionalnega zemljišča ne omogočajo zaključka, da je parc. št. 1879/17 k.o. X ali njen del pripadajoče zemljišček stavbi št. 0000.

6. V nasprotju z ugotovitvami izpodbijanega sklepa pritožnik navaja, da je bilo sporno zemljišče opredeljeno v ureditveni situaciji, lokacijski dokumentaciji, gradbeni dokumentaciji in prostorskih aktih. V 8. točki obrazložitve je prvostopenjsko sodišče navedlo, da parcela št. 1879/17 k.o. X oz. to zemljišče, ki je bilo prej označeno s parc. št. 1879/2 (v nadaljevanju predlagana parcela), ni omenjeno niti v tekstualnem delu lokacijske dokumentacije, niti v tekstualnem ali grafičnem delu lokacijskega dovoljenja, niti v gradbenem dovoljenju za pripravljalna dela, niti v gradbenem dovoljenju za gradnjo. V obrazložitvi uporabnega dovoljenja je navedeno, da se ne nanaša na mansardo, ker sta v mansardi na JZ stani ob cesti zgrajena balkona, ki po potrjenem gradbenem dovoljenju nista predvidena in segata čez investitorjevo posestno mejo v zračni prostor parc. št. 1879/17 k.o. X. Tudi iz grafičnih prilog teh aktov je na obseg gradbene parcele možno samo sklepati. Prvostopenjsko sodišče je na osnovi prostorske in gradbene dokumentacije lahko ugotovilo le to, da iz posamičnih upravnih aktov ne izhaja nedvoumno, kakšen naj bi bil obseg gradbene parcele.

7. Iz prostorskih aktov, veljavnih v času parcelacije pa je mogoče sklepati, da je predlagana parcela funkcionalno zemljišče k stavbi in ne sodi v območje ceste. Iz regulacijske karte, ki je priloga Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto ... (1996), je razvidno, da je predlagana parcela zunaj regulacijske linije, znotraj katere je treba za posege pridobiti soglasje upravnega organa. Tudi na osnovi sledov pretekle uporabe bi bilo del obravnavanega zemljišča mogoče opredeliti za stavbi pripadajoče zemljišče. Na osnovi ogleda je ugotovljeno, da tlakovano zemljišče med cesto in stavbo tvori koherentno celoto s stavbo.

8. Za odločitev je bistveno, da pravica graditi na obravnavanem zemljišču z gradbeno dokumentacijo ni izkazana. V uporabnem dovoljenju je celó izrecno zapisano, da sta v mansardni etaži brez dovoljenja zgrajena balkona, ki na JZ strani, torej ravno v območju predlagane parcele, segata čez investitorjevo posestno mejo. Zakon o prometu z nepremičninami4, ki je v 7. čl. določal, da se s prenosom lastninske pravice na stavbi, ki stoji na zemljišču v družbeni lastnini, prenese tudi pravica uporabe na zemljišču pod stavbo in na zemljišču, potrebnem za njeno redno rabo, je bil razveljavljen z dne 25. 7. 1997 uveljavljenim Zakonom o stavbnih zemljiščih5. Zakon o stavbnih zemljiščih take določbe nima več. Upoštevajoč vse te okoliščine in čas gradnje (lokacijska dokumentacija je bila izdana 24. 2. 1997, gradbeno dovoljenje 23. 5. 1997), podlage za opredelitev obravnavnega zemljišča kot pripadajočega zemljišča k stavbi, ni. Z dne 25. 7. 1997 uveljavljenim Zakonom o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL)6 je bilo izvedeno lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini in na njegovi podlagi je lastninsko pravico pridobil imetnik pravice uporabe. Ta zakon torej ni samostojna podlaga za pridobitev lastninske pravice. Vprašanje statusa tlakovane površine torej s strani investitorja ni bilo stvarnopravno urejeno. Okoliščin v zvezi s stvarnopravnim urejanjem lastninskopravnih razmerij med prejšnjim imetnikom uporabe in investitorjem predlagatelj ni navedel.

9. Zaradi uporabe predlagane parcele kot javne površine je neoviran dostop do stavbe kljub temu zagotovljen. Zato tudi pretekla raba zemljišča ni tista okoliščina, ki bi utemeljevala drugačno odločitev. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da dopisa oddelka za gospodarske dejavnosti nista pravno zavezujoči izjavi volje, saj le-to lahko izrazijo le organi lokalne skupnosti na za to predviden način. Pritožbeno sodišče pritrjuje tudi drugim razlogom, s katerimi prvostopenjsko sodišče utemeljuje neizkazanost prehoda pravice uporabe predlaganega zemljišča na investitorja oz. predlagateljeve pravne prednike in se na te razloge sklicuje.

10. Pritožnik ne nasprotuje razlogom prvostopenjskega sodišča, ki temeljijo na stališču, da je bila stavba zgrajena na zemljišču v družbeni lastnini, torej da je bila (tudi) predlagana parcela v času gradnje v družbeni lastnini. V teku postopka pred sodiščem prve stopnje ni zatrjeval, da bi gradil na zemljišču, na katerem je v času gradnje že obstajala zasebna lastnina; ni trdil, da bi gradil na tujem zemljišču; zemljišču, ki je bilo v lasti druge osebe. Pogojev za obravnavanje pridobitve predlagane parcele na osnovi določil ZTLR o pridobitvi lastninske pravice z gradnjo na tujem svetu (24. do 26. čl. ZTLR), zato ni. Ta pravila namreč urejajo samo pridobitev lastninske pravice, ne pa tudi pravice uporabe na zemljišču v družbeni lastnini7. Investitor zato na na njihovi podlagi ni mogel pridobiti pravice uporabe.

11. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. ZPP pritožba zavrnjena. Udeleženca krijeta svoje stroške pritožbenega postopka. Pritožnik, v interesu katerega je ta postopek voden, je dolžan kriti svoje stroške, odgovor nasprotnega udeleženca na pritožbo pa k razjasnitvi zadeve ni prispeval (15. čl. ZVEtL-1).

-------------------------------
1 Uradni list RS, št. 34/2017
2 Uradni list SFRJ, št. 6/1980 s spremembami
3 Uradni list RS, št. 45/2008, 59/2011
4 Uradni list SRS, št. 19/1976 s spremembami
5 Uradni list RS, št. 44/1997 s spremembami
6 Uradni list RS, št. 44/1997 s spremembami
7 V sodni praksi utrjeno stališče; zavzeto tudi v odločbi III Ips 30/2001


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (2017) - ZVEtL-1 - člen 42, 43
Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (1980) - ZTLR - člen 24, 25, 26
Datum zadnje spremembe:
04.02.2019

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDI1Mzgy