<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL Sodba II Cp 1079/2018
ECLI:SI:VSLJ:2018:II.CP.1079.2018

Evidenčna številka:VSL00012590
Datum odločbe:13.06.2018
Senat, sodnik posameznik:mag. Gordana Ristin (preds.), Barbara Žužek Javornik (poroč.), Barbka Močivnik Škedelj
Področje:STVARNO PRAVO
Institut:negatorna tožba - protipraven poseg - izvrševanje lastninske pravice - sosedsko pravo - omejitev lastninske pravice - prepoved medsebojnega vznemirjanja - načelo neminem laedere - načelo najmanjše obremenitve - gradnja čez mejo nepremičnine - protipravno vznemirjanje lastnika

Jedro

Ker so sosedskopravni instituti oblikovani kot omejitve lastninske pravice, jih je treba uveljavljati kot varstvene zahtevke iz naslova lastninske pravice, čemur služi predvsem negatorna tožba. Ni dvoma, da je z investicijskimi vlaganji, ki jih je opravila tožena stranka, posegla v lastninsko pravico tožeče stranke, vendar je treba v okviru negatorne tožbe ugotoviti, ali predstavljajo izvedena dela protipraven poseg, ali pa zgolj izvrševanje lastninske pravice v okviru omejitve, ki jo je lastnik sosednje nepremičnine dolžan trpeti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške postopkov s pravnimi sredstvi v višini 905,24 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala, da tožena stranka v roku 15 dni odstrani fasado in pisemski nabiralnik na jugovzhodni strani stanovanjske hiše na naslovu U. 2, N., stoječe na zemljišču parc. št. 000/0 k.o. X ter fasado, ki jo je naredila v zračnem prostoru severnega dela zemljišča parc. št. 000/0 k.o. X, v lasti tožeče stranke. Tožeči stranki je naložilo v plačilo pravdne stroške v višini 641,60 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožuje tožeča stranka. Navaja, da ne drži, da ni navedla, v čem je ovirana pri izvrševanju svoje lastninske pravice na severovzhodni strani, saj je v tožbi navedla, da je tožena stranka s posegom posegla v njegov zračni prostor in zato zmanjšala teraso. Ne nasprotuje barvanju severovzhodne stene v barvo hiše tožene stranke, temveč zgolj namestitvi izolacije, ki bi lahko bila nameščena iz notranje strani. S tem bi dosegli enak izolativni učinek, le da bi zmanjšanje prostora v tem primeru trpela tožena stranka sama. Lastniki vrtnih hiš so pri izvrševanju svoje lastninske pravice omejeni s pravicami lastnikov sosednjih hiš, zato morajo lastninsko pravico izvrševati tako, da se medsebojno ne vznemirjajo in da si ne povzročajo škode. Stena na jugovzhodni strani nesporno predstavlja steno tožeče stranke in ni dvoma, da je fasadni sloj nameščen na njegovo nepremičnino. Vse, kar ima ta stena skupnega z hišo tožene stranke je to, da jo gleda iz svoje hiše. Tožena stranka je fasado naredila po celotni višini stene, pri čemer je sama priznala, da je fasada v prvem nadstropju in višje pri ostalih hišah v barvah sosednjih hiš. S tem, ko je samovoljno spremenila fasado, je drastično spremenila njen izgled, takšnega spreminjanja in samovolje pa tožeča stranka zagotovo ni dolžna trpeti. Ne gre namreč za izboljšanje nepremičnine, tožena stranka jo je namestila zgolj zato, ker mu dosedanja fasada ni bila všeč. Posegi tako niso bili nujni za vzdrževanje nepremičnine tožene stranke, z njimi je presegla tolerančni prag.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in zahtevala njeno zavrnitev.

4. Višje sodišče je s sodbo II Cp 2272/2015 z dne 7. 10. 2015 pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku ugodilo ter toženi stranki naložilo v plačilo vse stroške postopka. Presodilo je, da je tožena stranka posegla na severovzhodni strani v zračni prostor tožeče stranke, s posegi na jugovzhodni strani pa popolnoma predrugačila videz nepremičnine in s tem ovirala izvrševanje lastninske pravice ter da je presegla tolerančni prag in je tožeča stranka upravičena do sodnega varstva na podlagi 99. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ). Vrhovno sodišče je s sklepom II Ips 110/2016 z dne 22. 3. 2018 ugodilo reviziji tožene stranke, sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo in mu zadevo vrnilo v novo sojenje, odločitev o revizijskih stroških pa pridržalo za končno odločbo.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je sporno razmerje materialnopravno pravilno presojalo kot spor zaradi vznemirjanja lastninske pravice po 99. členu SPZ. Z opravljenimi investicijskimi vlaganji je tožena stranka namreč posegla v lastninsko pravico tožeče stranke, absolutna narava lastninske pravice pa daje imetniku pravico, da od vsakogar zahteva prenehanje kakršnegakoli protipravnega poseganja vanjo.1 Z negatorno tožbo se lastnik brani pred vsemi protipravnimi posegi v svojo pravico, ki nimajo narave odvzema stvari iz posesti. Vznemirjanje mora biti protipravno, kar pomeni, da ta, ki vznemirja, do tega nima pravice.2

7. Nepremičnini pravdnih strank predstavljata v naravi sosednji hiši v nizu vrstnih hiš, ki sta nekoliko zamaknjeni in imata eno skupno steno, ki stoji na meji med obema nepremičninama. Gre torej za sosedsko povezani nepremičnini. Da ne bi prihajalo do sporov med lastniki sosednjih nepremičnin, je stvarno pravo izoblikovalo pravila sosedskega prava, to je minimalne standarde, ki so jih lastniki dolžni upoštevati tako glede pasivnega obnašanja (trpljenja), kot glede aktivnega ravnanja v medsebojnih sosedskih odnosih. Ne dotikajo se namreč le nepremičnine, temveč tudi njihove pravne sfere.3 Navedena pravila je potrebno uporabiti takrat, ko pride pri izvrševanju lastninske pravice na dveh nepremičninah do konkurence le-teh, to je do položaja, ko bi neomejeno izvrševanje ene lastninske pravice onemogočilo izvrševanje druge lastninske pravice.

8. Pravila sosedskega prava predstavljajo omejitve lastninske pravice,4 ki jih je lastnik dolžan trpeti. Pravila, urejena v SPZ, lahko razdelimo v tri skupine: pravila, ki urejajo prepoved vznemirjanja sosedov v mirni racionalni uporabi njihove nepremičnine; pravila, ki urejajo sosedska razmerja glede medsebojnih mej in pravila, ki urejajo enostransko uporabo sosedove nepremičnine. Posebnostim konkretnega primera ne ustreza noben izmed institutov sosedskega prava, urejenih v SPZ, dejanskim in pravnim okoliščinam primerna pot rešitve pa je lahko njihova analogna uporaba.5

9. Ker so sosedskopravni instituti oblikovani kot omejitve lastninske pravice, jih je treba uveljavljati kot varstvene zahtevke iz naslova lastninske pravice, čemur služi predvsem negatorna tožba.6 Ni dvoma, da je z investicijskimi vlaganji, ki jih je opravila tožena stranka, posegla v lastninsko pravico tožeče stranke, vendar je treba v okviru negatorne tožbe ugotoviti, ali predstavljajo izvedena dela protipraven poseg, ali pa zgolj izvrševanje lastninske pravice v okviru omejitve, ki jo je lastnik sosednje nepremičnine dolžan trpeti.

10. Splošno pravilo sosedskega prava je, da morajo lastniki nepremičnin zaradi sosedstva ali prostorske povezanosti nepremičnin svojo lastninsko pravico izvrševati tako, da se medsebojno ne vznemirjajo in da si ne povzročajo škode (prvi odstavek 73. člena SPZ). Pravice, ki omejujejo lastninsko pravico lastnika sosednje nepremičnine, se morajo izvrševati pošteno, v skladu s krajevnimi običaji in na način, ki najmanj obremenjuje lastnika nepremičnine (drugi odstavek 73. člena SPZ).

11. Glede posega na severovzhodni strani ni sporno, da je tožena stranka z namestitvijo izolacije posegla v zračni prostor nepremičnine tožeče stranke. Prav tako ni sporno, da upravičenja, ki izhajajo iz lastninske pravice na nepremičnini, veljajo tudi za zračni prostor nad nepremičnino. Pritožba ima prav, da je tožena stranka s posegom zmanjšala del nepremičnine tožeče stranke, vendar je bila zmanjšana zgolj v širini 12 cm, kolikor je širok nameščen izolacijski material. Pritožbeno sodišče je moralo zato presojati, ali je tožena stranka svojo lastninsko pravico izvrševala pošteno (v skladu z načelom neminem leadere), v skladu s krajevnimi običaji in na način, ki najmanj obremenjuje lastnika nepremičnine (civiliter), saj bi izvrševanje pravice v nasprotju z navedenimi kriteriji pomenilo njeno zlorabo (drugi odstavek 73. člena SPZ).7

12. Tožena stranka je v sosednjo nepremičnino na severovzhodni strani posegla s ciljem izboljšanja energetske učinkovitosti svoje nepremičnine, saj bi brez izolacije nastal toplotni most, ki bi energetsko učinkovitost zmanjšal, zato svoje pravice ni zlorabila in ni ravnala v nasprotju z načelom neminem leadere. Res je, da bi lahko izolacijo namestila tudi na notranji strani hiše na način, da ne bi posegala v zračni prostor tožeče stranke, vendar je energetska obnova z nameščanjem izolacije na fasado krajevno povsem običajna in le neznatno ovira lastnika sosednje nepremičnine v izvrševanju njegove pravice ter zato nima bistvenega praktičnega pomena.8 Ob analogni uporabi pravil o gradnji čez mejo nepremičnine (47. člen SPZ) ugotovimo, da bi bila vzpostavitev prejšnjega stanja ob upoštevanju vseh okoliščin v očitnem nesorazmerju s škodo, ki jo je zaradi gradnje utrpel lastnik sosednje nepremičnine. Ne gre za protipraven poseg v lastninsko pravico tožeče stranke, temveč za izvrševanje lastninske pravice tožene stranke in je pritožba neutemeljena.

13. Pritožba ima prav tudi, da je bil poseg na jugovzhodni strani izveden tako, da sta izolacija in pisemski nabiralnik nameščena na nepremičnini (hiši) tožeče stranke. Vendar pa segata le v zračni prostor nepremičnine tožene stranke, zato tožeča stranka ni v ničemer omejena pri rabi svoje nepremičnine. Tožena stranka dejansko torej uporablja svojo nepremičnino, čeprav so elementi zaradi lege nepremičnin res nameščeni na hiši tožeče stranke, zato ni pomembno, ali ta stena funkcionalno dejansko predstavlja zaključek hiše tožene stranke ali ne. Glede na navedeno je potrebno tudi v tej situaciji tehtati, ali predstavlja tak poseg morebiti zgolj izvrševanje lastninske pravice in zato ni protipraven.

14. Res je, da namestitev izolacije v tem delu ne vpliva na energetsko učinkovitost hiše tožene stranke, vpliva pa na njen izgled. Da bi dosegla svoj cilj, bi lahko tožena stranka hipotetično ob obstoječem zidu na svoji nepremičnini sezidala svoj zid in ga pobarvala po svoje. S tem bi občutno bolj obremenila lastnika sosednje nepremičnine, saj bi mu onemogočila dostop do elektro omarice. Način, ki ga je izbrala tožena stranka, je za tožečo stranko najbolj ugoden in je skladen z načelom, da je potrebno pravice izvrševati civiliter (drugi odstavek 73. člena SPZ).

15. Na nepremičnino tožeče stranke sta nameščena fasada in pisemski nabiralnik, kar toženi stranki omogoča učinkovito rabo njene nepremičnine, to je njeno polno izkoriščenost. Nasproti si stojita dva interesa, ki ju je potrebno ob analogni uporabi pravil o nujni poti (88. člen SPZ) tehtati. Z uporabo nepremičnine tožeče stranke je toženi stranki omogočena redna raba nepremičnine, tožeči stranki pa zaradi tega ni nastala posebna škoda (njenega nastanka v tem delu sploh ne zatrjuje), zato je prevladal interes tožene stranke. Tudi pri posegu na jugovzhodni strani gre zato zgolj za izvrševanje lastninske pravice in ne za protipraven poseg v smislu 99. člena SPZ.

16. Tožbeni zahtevek je po obrazloženem neutemeljen. Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

17. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato krije svoje stroške, tožeči stranki pa mora povrniti njene stroške, ki so nastali med postopkom v zvezi s pravnim sredstvom (prvi odstavek 165. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je stroške odmerilo v skladu s priloženim stroškovnikom in z Zakonom o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT),9 in sicer 312,00 EUR za nagrado za postopek z rednim pravnim sredstvom (tar. št. 3210 ZOdvT), 20,00 EUR pavšala za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev (tar. št. 6002 ZOdvT), 390,00 EUR za nagrado za postopek z revizijo (tar. št. 3300 ZOdvT) in 20,00 EUR pavšala za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev (tar. št. 6002 ZOdvT), kar znaša skupaj z 22% DDV 905,24 EUR. Sodišče ni priznalo 390,00 EUR za nagrado za postopek za dopustitev revizije, saj je ta že všteta v nagrado za postopek z revizijo (tar. št. 3300 ZOdvT).10 Iz istega razloga za ta postopek tudi ni priznalo nagrade za materialne stroške v višini 20,00 EUR. Povrnitve stroškov sodne takse za vložitev revizije sodišče ni priznalo zato, ker jih tožena stranka ni priglasila (163. člen ZPP).

-------------------------------
1 Primerjaj M. Juhart, M. Tratnik, R. Vrenčur, Stvarno pravo, GV založba, Ljubljana 2007, str. 503.
2 Primerjaj A. Berden v M. Juhart, M. Tratnik, R. Vrenčur, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV založba, Ljubljana 2004, str. 503.
3 Prav tam, str. 382.
4 Primerjaj M. Tratnik, Lastninska pravica na nepremičninah, GV založba, Ljubljana 2004, str. 58.
5 Primerjaj sklep VSRS II Ips 110/2016 z dne 22. 3. 2018.
6 Primerjaj R. Vrenčur, M. Geč, Omejitve lastninske pravice v sosedskih razmerjih, v Pravni letopis 2009, Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2010, str. 103.
7 Primerjaj A. Berden, nav. d., str. 383-384.
8 Primerjaj sodbo VSL sodba I Cp 1039/04 z dne 20. 4. 2005 in sklep VSL II Cp 1479/2017 z dne 6. 9. 2017.
9 Sodni postopek se je pričel 4. 6. 2014, to je pred uveljavitvijo Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT), zato se odvetniški stroški v postopku in v vseh nadaljnjih postopkih s pravnimi sredstvi določajo po ZOdvT (drugi odstavek 20. člena OT).
10 ZOdvT sicer ne vsebuje posebne tarife za predlog za dopustitev revizije, vendar pridemo do takšnega rezultata ob analogni uporabi Zakona o sodnih taksah, v skladu s katerim se taksa za postopek o predlogu za dopustitev revizije po tar. št. 1131 všteje v takso za postopek o reviziji po tar. št. 1132.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 47, 73, 73/1, 73/2, 88, 99
Datum zadnje spremembe:
30.07.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIwMzc1