<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL sodba II Cp 759/2016
ECLI:SI:VSLJ:2016:II.CP.759.2016

Evidenčna številka:VSL0084410
Datum odločbe:13.04.2016
Senat, sodnik posameznik:Anton Panjan (preds.), Majda Lušina (poroč.), Nataša Ložina
Področje:STVARNO PRAVO
Institut:originarna pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - pravne posledice

Jedro

Za presojo pravnih posledic gradnje na tujem zemljišču so uporabljiva določila ZTLR, ker je bila gradnja izvršena v času njegove veljavnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo ugotovitvenemu zahtevku, da je tožnik lastnik tistega dela parc. št. 2/1 k. o. X, ki je v izvedeniškem mnenju označen z rezervirano številko 2/13 k. o. X (točka I.1. izreka). Zavrnjen je zahtevek, da je tožnik lastnik tistega dela parc. št. 2/1 k. o. X, ki je v izvedeniškem mnenju označen s parc. št. 2/11 k. o. X (II. točka izreka). Glede pravdnih stroškov je odločeno, da jih je tožena stranka dolžna povrniti tožniku v višini 309,74 EUR (točka I.2 izreka).

2. Pritožuje se tožena stranka. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sodbe tako, da bo zahtevek zavrnjen v celoti. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka. Meni, da bi moral biti izdan sklep o ustavitvi postopka, saj na narok, ki se je vršil dne 23.9.2015, pa tudi na novo razpisan narok, tožnik ni pristopil. Izpolnjen je pogoj iz 282. čl. ZPP, ki terja ustavitev postopka. Glede meritorne odločitve pa poudarja, da ne moremo govoriti o dobroverni posesti. Iz samega dovoljenja za gradnjo z dne 5.7.1988 izhaja, da je tožnikov pravni prednik C. T. vedel, da gradi na parceli št. 2/3 k. o. X, ki ni njegova. Nedobroverna posest ne varuje, zato na njeni podlagi ni mogoče pridobiti lastnine. Meni, da bi moral biti pri odločanju uporabljen pozitivni predpis – Stvarnopravni zakonik (v nadaljevanju SPZ). Sklicuje se na prvi odstavek 266. čl. SPZ, ki določa, da stvarne pravice, pridobljene pred njegovo uveljavitvijo, ostanejo v veljavi z vsebino, kot jo določa ta zakon. SPZ gradnje na tujem svetu ne predvideva. Upoštevan mora biti 47. čl. SPZ, ki predpisuje, da se v primeru gradnje čez mejo v nepravdnem postopku odloči o ureditvi medsebojnih razmerij. To je popolnoma nova ureditev, drugačna od ureditve v 24. do 26. čl. Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR). Tožnik torej ni sprožil pravega postopka. Tožnik ni uporabil niti možnosti iz drugega odstavka 271. čl. SPZ, ki ureja situacijo, ko sta zemljišče in na njem stoječa zgradba v lasti različnih oseb – predvideva ustanovitev stavbne pravice po 257. čl. SPZ v roku treh let po uveljavitvi SPZ. Za nepravilen označuje zaključek, da na izvedeniško mnenje izvedenca C. ni imela pripomb. Opozarja, da so vse meje parcel št. 2/2 in 2/1, obe k. o. X urejene. Meja med tema dvema parcelama je bila dokončno urejena z odločbo GURS OGU Ljubljana št. 02112-350/2007-2 z dne 10.11.2008. Iz grafičnega prikaza je razvidno, da je obseg parcele 2/2 k. o. X točno določen. Tožnik bi lahko uveljavljal močnejšo pravico ali drug postopek, vendar tega ni storil. Iz geodetske odločbe izhaja, da se je udeležil mejne obravnave, vendar se z zarisom meje ni strinjal. Razpisan je bil nov narok, ki se ga tožnik ni udeležil. Napoten je bil, da sproži sodni postopek ureditve meje, vendar postopka ni sprožil. Iz dopisa Okrajnega sodišča v Kamniku opr. št. R 84/2008 in R 88/2008 z dne 20.10.2008 je razvidno, da se zaradi nevložitve predloga za ureditev meje šteje, da stranka soglaša s potekom na mejni obravnavi označenih meja. Upoštevati je treba 77. in 78. čl. SPZ, ki predvidevata ureditev meje po močnejši pravici. Če močnejša pravica ni dokazana oz. ni podano soglasje za urejanje meje na ta način, sodišče mejo uredi po zadnji mirni posesti. Če tudi to ni možno, se sporni prostor razdeli po pravični oceni. Opozarja, da se sodišče ni ukvarjalo z ugovorom, da je tožnikova stavba črna gradnja. Tožeča stranka tega ugovora ni substancirano prerekala. Dokaz nelegalne gradnje sodišče neutemeljeno nalaga toženi stranki; kljub temu, da je dokazno breme na investitorju. Meni, da je obstoj črne gradnje neupravičeno prezrt. Celo v primeru, da bi bil objekt zgrajen na lastnikovi zemlji, bi bili uvedeni številni omejevalni ukrepi. Tak objekt pa seveda ne more pridobiti še dodanega, tujega zemljišča. Opozarja na prehodno določilo 268. čl. SPZ in meni, da se mora v tem postopku, ki se je začel leta 2009, uporabiti samo SPZ. ZTLR bi bil uporabljiv samo v primeru, če bi tožnik tožbo vložil pred 1.1.2003. Uporaba ZTLR v tem postopku je nedopustna. Odločitev o stroških postopka graja z navedbo, da so stroški tožene stranke prezrti. Toženi stranki so nastali stroški v postopku P 12/2010 in v tem postopku.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnikova trditev, da je zaradi tožnikovega izostanka z naroka 23.9.2015 in z naroka 11.11.2015 prišlo do fikcije umika tožbe, ni utemeljena. Z 282. čl. ZPP taka fikcija ni predpisana. Nobeden od navedenih narokov ni bil prvi narok. Za primer odsotnosti tožnika iz poznejšega naroka fikcija umika tožbe ni predpisana. V preteklosti je sicer bila predvidena s tretjim odstavkom 282. čl. ZPP, ki pa je bil z odločbo U-I 290/12 (Ur. list RS 40/2013) razveljavljen.

5. Pritožnik soglaša z ugotovitvijo prvostopenjskega sodišča, da tožnikov pravni prednik C. T., ki je hišo gradil na parc. št. 2/2 k. o. X, in z gradnjo segel preko meja (na parc. št. 2/1 in 2/3, obe k. o. X), ni bil v dobri veri, da gradi (izključno) na svojem zemljišču. Že za obdobje v času gradnje, pa tudi za kasnejše obdobje, je ugotovljeno, da je vedel, da ni lastnik parc. št. 2/1 in 2/3, obe k. o. X oz. tistih delov teh parcel, na katerih je gradil. Na osnovi teh ugotovitev je sodišče prve stopnje zaključilo, da C. T. niti njegov pravni naslednik (tožnik) zemljišč parc. št. 2/1 in 2/3, obe k. o. X (v obsegu kot ju je C. T. pozidal oz. kot sta ju oba uporabljala) nista priposestvovala.

6. Odločitev o utemeljenosti uveljavljanega zahtevka je prvostopenjsko sodišče utemeljilo z gradnjo na tujem svetu, ki je bila v času veljavnosti ZTLR eden od načinov pridobitve lastninske pravice na originaren način Oprlo se je na 25. čl. ZTLR, ki tudi za primer gradnje nedobrovernega graditelja (graditelja, ki je vedel, da gradi na tujem zemljišču) in za primer, ko se lastnik, ki je vedel za gradnjo, pa se gradnji ni uprl, predvideva pridobitev lastninske pravice graditelja. Nesporno je, da je bila gradnja začeta in zaključena v času veljavnosti ZTLR(1).

7. Ker je bila gradnja izvršena v času, ko je bil v veljavi ZTLR, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, da je za presojo obravnavanega razmerja uporabilo določila ZTLR. Prvi odstavek 266. čl. sedaj veljavnega SPZ namreč določa, da stvarne pravice, pridobljene pred uveljavitvijo tega zakona (pred 1.1.2003) ostanejo v veljavi z vsebino, kot jo določa ta zakon. Ker je bila gradnja začeta in v celoti izvršena v času veljavnosti ZTLR, je za presojo pravnih posledic gradnje na stvarnopravnem področju treba uporabiti ZTLR. Pritožnik, ki trdi, da je za presojo pravnih posledic gradnje treba uporabiti SPZ, nepravilno interpretira prvi odstavek 266. čl. SPZ. Na osnovi 47. čl. SPZ in drugih določil SPZ sodišče odloča v primerih gradenj, ki so izvršene v času veljavnosti SPZ. Ker ne gre za pravno-posloven način pridobitve lastninske pravice, vknjižba v zemljiški knjigi ni pogoj za pridobitev lastninske pravice.

8. Tudi uporaba prehodne določbe drugega odstavka 271. čl. SPZ, ki predvideva, da na tujem zemljišču zgrajena stavba postane sestavina nepremičnine, lastnik zgradbe pa pridobi na nepremičnini stavbno pravico, ne pride v poštev. Ne gre za dejanski stan, ki ga obravnava navedeno določilo (lastništvo stavbe in zemljišča v času uveljavitve SPZ ni bilo v rokah različnih oseb). Sporno zemljišče je lastnik stavbe pridobil v last z zaključkom gradnje – pred uveljavitvijo SPZ.

9. Zahtevo po uporabi SPZ pritožnik neutemeljeno utemeljuje tudi z 268. čl. SPZ. S tem določilom je urejena uporaba pravil v postopkih, ki so se začeli pred uveljavitvijo SPZ (pred 1.1.2003) in so bili ob njegovi uveljavitvi še v teku. Obravnavana tožba je bila vložena 10.2.2010.

10. Pritožnik opozarja, da je v okviru obravnavanja izvedenskega mnenja opozoril, da so meje parc. št. 2/2 k. o. X dokončno urejene. To je točno, vendar je izvedenec pri izdelavi mnenja dokončno urejenost meja upošteval. Upoštevano je tudi pri odločitvi, saj se posestne meje parc. št. 2/2 k. o. X ne spreminjajo. Z izvedenskim mnenjem je zaradi potreb tega postopka predvidena delitev vsake od parcel št. 2/3 in 2/1, obe k. o. X na dva dela: del, ki je potreben za uporabo stavbe ... 25 in ostali del. Vse pritožbene trditve o tem, kako bi lastnik parc. št. 2/2 k. o. X v postopku določanja meje moral postopati, da bi dosegel drugačno mejo, so brezpredmetne.

11. Tudi dejstvo, ali je gradnja hiše ... 25 črna gradnja ali ne, za odločitev ni pomembno. Ali za stavbo … 25 v sedanjih gabaritih obstaja gradbeno dovoljenje ali ne, ni odločilno. Gradbeno dovoljenje je formalni pogoj, ki mora biti izpolnjen pred nameravano gradnjo. Z njim je zagotovljeno spoštovanje pravil javnopravne narave in varovanje javnopravnih interesov. Podlaga za varovanje zasebnopravnih interesov, ki jih lastnik sosednjega zemljišča varuje sam, so bila v času gradnje določila ZTLR in Zakona o obligacijskih razmerjih, sedaj pa so to določila SPZ in Obligacijskega zakonika.

12. Tudi pritožba zoper stroškovni del odločitve ni utemeljena. Predmet obravnave v tem postopku je izključno (nasprotna) tožba. Gre za samostojno tožbo, ki se obravnava ločeno od tožbe, ki jo je vložila toženka (P 12/10). Sodišče prve stopnje, ki je odločilo zgolj o pravdnih stroških, ki so nastali med postopkom in zaradi postopka v zvezi z obravnavanjem (nasprotne) tožbe, je ravnalo pravilno. Stroški, ki so nastali v zadevi P 12/2010, niso nastali zaradi obravnavanja tožnikovega zahtevka (prvi odstavek 151. čl. ZPP).

13. Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. ZPP pritožba zavrnjena. Zavrnitev pritožbe vsebuje tudi zavrnitev priglašenih stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. čl. v zvezi s prvim odstavkom 154. čl. ZPP).

-------------

Op. št. (1): ZTLR je bil uveljavljen v februarju 1980 in je bil v veljavi do uveljavitve Stvarnopravnega zakonika 1.1.2003.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 266, 266/1
Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (1980) - ZTLR - člen 25
Datum zadnje spremembe:
19.07.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzk0Mjc0