<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL Sklep II Cp 523/2018
ECLI:SI:VSLJ:2018:II.CP.523.2018

Evidenčna številka:VSL00013151
Datum odločbe:05.07.2018
Senat, sodnik posameznik:mag. Gordana Ristin (preds.), Barbka Močivnik Škedelj (poroč.), Suzana Ivanič Lovrin
Področje:STVARNO PRAVO
Institut:gradnja čez mejo nepremičnine - nepravdni postopek - postopek za ureditev medsebojnih razmerij - določitev nove meje - škoda zaradi gradnje čez mejo nepremičnine - določitev odškodnine - mejaš - aktivna legitimacija

Jedro

Če sodišče ugotovi gradnjo čez mejo nepremičnine, lahko graditelju naloži, da poruši zgradbo in na nepremičnini vzpostavi prvotno stanje, ali pa določi lastniku nepremičnine primerno odškodnino in s sklepom določi novo mejo med sosednjima nepremičninama. Pri slednji odločitvi upošteva vse okoliščine primera, zlasti upravičene interese udeležencev, vprašanje dobre vere graditelja in obnašanje lastnika nepremičnine, ko je izvedel za gradnjo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v točki 1 izreka ugotovilo in opisalo, kako poteka meja med parcelo, ki po sodbi Temeljnega sodišča v Ljubljani VI P 154/88 z dne 17. 1. 1990 pripada predlagateljici, ter parcelo, ki po navedeni sodbi pripada nasprotnemu udeležencu.

2. V točki 2 izreka je ugotovilo, da je stavba nasprotnega udeleženca št. ... s pripadajočim zemljiščem v skupnem obsegu 81 m2 zgrajena čez mejo njegove parcele s sedanjo parc. št. 1403/10 k. o. X., na parceli predlagateljice s sedanjo parc. št. 1403/9 iste k. o., za kar je nasprotni udeleženec dolžan plačati predlagateljici odškodnino v višini 23.725,00 EUR, v roku petnajst dni po pravnomočnosti sklepa.

3. Zaradi ugotovljene gradnje čez mejo je v točki 3 določilo novo mejo v točkah A do H, prikazanih v skici mag. J. D. z dne 22. 10. 2017, ki je sestavni del sklepa (točka 4 izreka).

4. Glede stroškov postopka je v točki 5 izreka odločilo, da bo o njih izdalo poseben sklep.

5. Zoper sklep vlaga pritožbo nasprotni udeleženec. Izpodbija ga v celoti zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka (3. in 1. točka prvega odstavka 338. člena ZPP1 v zvezi s 37. členom ZNP2). Navaja, da se postopek po 47. členu SPZ3 lahko začne le nad mejašema – med sosednjima zemljiščema. Zemljišče nasprotnega udeleženca po podatkih katastra in zemljiške knjige nikjer ne meji na zemljišče predlagateljice (izris parcele GURS in redni izpiski iz zemljiške knjige za nepremičnino nasprotnega udeleženca in sosednja zemljišča). Ker predlagateljica ne meji z zemljiščem nasprotnega udeleženca, bi moralo sodišče njen predlog po prvem odstavku 22. člena ZNP zavreči. Dejstva, ki jih je navajala in dokazi (vključno z izvedencem geodetom), so za ta postopek nerelevantni. Z izvedbo postopka je sodišče napačno uporabilo materialno pravo 47. člena SPZ. Zagrešilo je absolutno bistveno kršitev določb postopka po 1. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, ker ni sodilo v pravilni sestavi oziroma ni uporabilo pravega procesnega zakona. Pravnomočne sodbe se izvršujejo v izvršilnem postopku. Nepravdni postopek ni namenjen saniranju sodb, ki ne predstavljajo primernega izvršilnega naslova. Če tožnik neizvršljive sodbe ne more izvršiti v izvršilnem postopku, lahko to sanira le s pridobitvijo nove sodbe. Nepravdno sodišče ne more nadomestiti pristojnosti pravdnega sodišča. Na svojo stvarno pristojnost mora ves čas postopka paziti po uradni dolžnosti. Nepravdno sodišče ni pristojno za pridobitev primernega izvršilnega naslova. Ker je ravnalo drugače, je bistveno kršilo določbe postopka. Izrek izpodbijanega sklepa so nerazumljivi in se jih ne da preizkusiti. Ne predstavljajo primernega naslova za vknjižbo lastninske pravice za predlagateljico niti za nasprotnega udeleženca. Bodoča parcela 1403/9 k. o. X., ki naj bi jo pridobila predlagateljica, ne služi ničemur. Predlagateljica nima dostopa do javne poti, nasprotnemu udeležencu preprečuje dostop do njegove parc. št. 1440/3. Potrebni bodo novi postopki za ureditev nujnih poti. Nepravdni postopki niso namenjeni porajanju novih sporov in novih nepravdnih postopkov. Predlaga, naj sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za ureditev razmerij po 47. členu SPZ kot nedopusten zavrže. Podrejeno se zavzema za spremembo sklepa z zavrnitvijo neutemeljenega predloga.

6. Predlagateljica na vročeno pritožbo ni odgovorila.

7. Pritožba ni utemeljena.

8. Predlagateljica je v tem postopku uveljavljala sodno varstvo po 47. členu SPZ zaradi zatrjevane gradnje prizidka k stanovanjski hiši nasprotnega udeleženca čez mejo njegove nepremičnine, češ da je delno posegel v njeno zemljišče. Po določbi prvega odstavka 47. člena SPZ se rešujejo spori v zvezi z gradnjo čez mejo nepremičnine v nepravdnem postopku. Če nekdo zgradi zgradbo, katerega del sega na, nad ali pod tujo nepremičnino, lahko lastnik nepremičnine ali graditelj predlaga, da sodišče v nepravdnem postopku odloči o ureditvi medsebojnih razmerjih. O spornem razmerju je zato pravilno odločalo nepravdno sodišče po sodniku posamezniku. Uporaba nepravilnega procesnega zakona pri vodenju postopka, ki jo zatrjuje pritožnik, ne vodi do zatrjevane absolutne bistvene kršitve postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP. Slednja je podana, če bi bilo sodišče nepravilno sestavljeno, ali če bi pri izdaji končne odločbe sodeloval sodnik, ki ni sodeloval na glavni obravnavi. Tega pa pritožba niti ne zatrjuje. Podatki spisa pa kažejo, da je sklep izdala sodnica posameznica, ki je vodila postopek, kar je skladno s prvim odstavkom 18. člena ZNP. Z navedbami o stvarni pristojnosti pravdnega oziroma nepravdnega sodišča pritožnik smiselno zatrjuje kršitve 17. člena ZNP in 19. člena ZPP o vrsti postopka. Tudi teh kršitev ni, ker je po izrecnem pooblastilu iz prvega odstavka 47. člena SPZ za odločanje o ureditvi medsebojnih razmerij pri gradnji čez mejo nepremičnine predvideno odločanje v nepravdnem postopku.

9. V okviru podane trditvene in dokazne podlage strank je sodišče prve stopnje ugotovilo, da sta udeleženca lastnika sosednjih nepremičnin, da je stavba nasprotnega udeleženca s pripadajčim zemljiščem v skupnem obsegu 81 m2 zgrajena čez mejo njegove parcele na zemljišču predlagateljice, in da bi bila vzpostavitev prvotnega stanja v očitnem nesorazmerju s škodo, ki jo je zaradi gradnje utrpela predlagateljica. Ob takih dejanskih ugotovitvah, ki temeljijo na pravilno ocenjenih mnenjih izvedencev geodetske in gradbene stroke, je sodišče nasprotnemu udeležencu naložilo plačilo odškodnine za celotno zemljišče predlagateljice v izmeri 325 m2 v višini 23.725,00 EUR, med zemljiščema udeležencev pa določilo novo mejo, upoštevaje lego objekta nasprotnega udeleženca in mnenje izvedenca gradbene stroke o nujno pripadajočem zemljišču k objektu, potrebnim za njegovo vzdrževanje in uporabo. Sprejeta odločitev je glede na ugotovljene dejanske okoliščine o gradnji čez mejo in posledicah morebitne vzpostavitve prvotnega stanja sprejeta ob pravilni uporabi določb 47. člena SPZ. Utemeljena je v jasnih, popolnih in prepričljivih razlogih, ki jim pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje. Očitane absolutne bistvene kršitve pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP zaradi očitanega nerazumljivega izreka pritožbeno sodišče ne najde. Vse točke izreka so vsebinsko jasne, razumljive in določne. Podprte so z grafičnim prikazom v skici izvedenca geodetske stroke, ki je sestavni del sklepa. Pritožbene navedbe, da izrek ne predstavlja primernega naslova za vknjižbo lastninske pravice za oba udeleženca, so zato neutemeljene.

10. Pritožba ne izpodbija ugotovljenega dejanskega stanja, sodišču pa očita nepravilno uporabo materialnega prava – 47. člena SPZ. Drži, da institut gradnje čez mejo nepremičnine pride v poštev le med mejašema. Zmotno pa je pritožbeno naziranje, da udeleženca nista lastnika sosednjih nepremičnin, ker tega ne izkazujejo uradne nepremičninske evidence (zemljiški kataster, zemljiška knjiga). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je predlagateljica pridobila lastninsko pravico na spornem zemljišču na podlagi pravnomočne sodbe Temeljnega sodišča v Ljubljani, Enote v Ljubljani VI P 154/88 z dne 17. 1. 1990 v zvezi s sodbo VSL II Cp 752/90 z dne 24. 10. 1990 in da ta sodba kljub dolgoletnim poskusom predlagateljice zaradi aktivnega upiranja in nesodelovanje nasprotnega udeleženca ni bila izvedena v nepremičninskih evidencah. Med udeležencema niti ni bilo sporno, da je v zemljiški knjigi na spornem zemljišču še vedno vknjižen nasprotni udeleženec in da po sodbi pripadlo zemljišče predlagateljici geodetsko še ni bilo odmerjeno. Po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje pa ti dve dejstvi nista odločilni za presojo, da je predlagateljica lastnica tistega dela zemljišča, na katerega je nasprotni udeleženec preko svoje meje zgradil prizidek k svoji stanovanjski hiši. Lastninska pravica ne nepremičnini se pridobi s pravnomočnostjo sodne odločbe ne glede na trenutek vpisa v zemljiško knjigo (42. člen SPZ in 8. točka prvega odstavka 40. člena ZZK-1.4 Z odločbo se pridobi lastninska pravica v trenutku, ko odločba doseže kvaliteto, ki jo zahteva zakon. Pridobitev lastninske pravice je s tem opravljena in se ne zahteva izpolnitev dodatnih pogojev.5 Vknjižba lastninske pravice na podlagi sodne odločbe o pridobitvi lastninske pravice je deklaratornega in ne konstitutivnega pomena. Ugotovitve sodišča prve stopnje, da sta udeleženca kljub drugačnemu katastrskemu in zemljiškoknjižnemu stanju lastnika sosednjih nepremičnin in da je tožnica aktivno legitimirana za ta postopek, so pravilne, nasprotne pritožbene navedbe in zavzemanje za zavrženje predloga, ker naj bi ga podala neupravičena oseba, pa neutemeljene.

11. Tudi naziranje pritožnika, da je sodišče v tem postopku nedopustno izvajalo izvršbo neprimernega izvršilnega naslova (sodbe o ugotovitvi predlagateljičine lastninske pravice na ugotovljenem zemljišču), ni mogoče pritrditi. Kot je pravilno poudarilo sodišče prve stopnje, sta bili v obravnavanem postopku vprašanje lastninske pravice na obravnavanih nepremičninah in vprašanje meje med udeležencema predhodni vprašanji za ugotovitev, ali je bilo z gradnjo nasprotnega udeleženca poseženo v lastninsko pravico predlagateljice. Ker je bilo o obeh predhodnih vprašanjih že pravnomočno odločeno s sodbo matičnega sodišča, sodišče prve stopnje o tem ni smelo ponovno odločati (8. člen ZNP). Za potrebe tukajšnjega postopka je z izvedencem geodetske stroke opravilo zgolj identifikacije nepremičnine, ki je po navedeni pravnomočni sodni odločbi v lasti predlagateljice na eni strani in nasprotnega udeleženca na drugi strani ter ugotovilo tam že določeno mejo med njima. Vsi pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje z identifikacijo dosojenih zemljišč in meje posegalo v pristojnost pravdnega sodišča oziroma v pravnomočni izvršilni naslov, ki ga predstavlja navedena sodna odločba, so neutemeljeni.

12. Če sodišče ugotovi gradnjo čez mejo nepremičnine, lahko graditelju naloži, da poruši zgradbo in na nepremičnini vzpostavi prvotno stanje, ali pa določi lastniku nepremičnine primerno odškodnino in s sklepom določi novo mejo med sosednjima nepremičninama (drugi in tretji odstavek 47. člena SPZ). Pri slednji odločitvi upošteva vse okoliščine primera, zlasti upravičene interese udeležencev, vprašanje dobre vere graditelja in obnašanje lastnika nepremičnine, ko je izvedel za gradnjo.

13. Pritožnik v pritožbi prvič izpostavlja lego in obliko novo nastalih zemljiških parcel po določitvi nove meje. Sodišče jo je določilo glede na ugotovljeno gradnjo prizidka in potrebno pripadajoče zemljišče za njegovo redno rabo in vzdrževanje. Na prvi stopnji udeleženca nista imela pripomb na izvedeniško mnenje. Zato se je sodišče prve stopnje pri odločanju upravičeno naslonilo nanj. Ugotovilo je, da bi bile posledice vzpostavitve prvotnega stanja v očitnem nesorazmerju s škodo, ki jo je zaradi gradnje utrpela predlagateljica. Že izvedenec je opozoril na neuprabnost zemljišča predlagateljice zaradi posega nasprotnega udeleženca v njeno lastninsko pravico. Zemljišča ni več mogoče samostojno izkoriščati. To je sodišče ovrednotilo v višini primerne odškodnine, ki jo je naložilo v plačilo nasprotnemu udeležencu. Predlagateljica te odločitve pritožbeno ne izpodbija, pritožnik pa za izpodbijanje odločitve, ki je v njeno korist, nima pravnega interesa. Višina dosojene odškodnine za pritožnika ni sporna. Kot pravilno jo sprejema in potrjuje tudi sodišče druge stopnje. V odgovor na pritožbene navedbe o drugih okoliščinah na njegovi strani (izgubljeni dostop do ostalih nepremičnin nasprotnega udeleženca) pa je treba opozoriti na ugotovitve sodišča o aktivnem upiranju nasprotnega udeleženca parcelaciji po sodbi Temeljnega sodišča v Ljubljani, na podlagi katerega je bilo ugotovljena lastninska pravica predlagateljice, kar pomeni, da pri gradnji čez mejo ni bil v dobri veri, ter na dejstvo, da je novo določena meja, glede na predhodno lastninsko stanje obravnavanih zemljišč, v korist njemu in ne predlagateljici. Zato z novotami v smeri nadaljnjih nepravdnih postopkov za določitev nujne poti sprejete odločitve sodišča prve stopnje ne more omajati. Ne gre za porajanje novih sporov in postopkov, ampak za ureditev medsebojnih razmerij v okviru zakonskih možnosti, in sicer po že končanih postopkih, a nedokončanih sporih.

14. Pritožbeni razlogi torej niso podani. Na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo 47. člena SPZ. Pri odločanju ni zagrešilo očitanih niti uradno upoštevnih procesnih kršitev. Zato je bilo treba pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

-------------------------------
1 Zakon o pravdnem postopku, Ur. list RS, št. 26/1999 s spremembami.
2 Zakon o nepravdnem postopku, Ur. list SRS, št. 30/1986 s spremembami.
3 Stvarnopravni zakonik, Ur. list RS, št. 87/2002 s spremembami.
4 Zakon o zemljiški knjigi, Ur. list RS, št. 58/2003 s spremembami.
5 Juhart M.: v Stvarnopravni zakonik s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2004, stran 254.


Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe
Stvarnopravni zakonik (2002) - SPZ - člen 47, 47/1, 47/2, 47/3, 47/4
Datum zadnje spremembe:
27.09.2018

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExNDIxNzcw