Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 21cT1DcCUyMDU0Mi8yMDEzJmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmc2hvd1R5cGU9ZGl2JnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnNob3dUeXBlPXRhYmxl
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSC sklep Cp 542/2013Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek05.09.2013rejništvo - dodelitev otroka tretji osebi - sodna pristojnostPo mnenju pritožbenega sodišča ima oče pravico, da s tožbo zahteva dodelitev svojih otrok babici, saj rejništvo ne izključuje odločanja o tem, pri komu naj bodo mladoletni otroci in pristojnost sodišča.
VSL sklep I Cp 542/2013Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek15.05.2013dodelitev zadeve drugemu sodniku – zaščitena kmetija – ZDKG – podržavljeno zemljišče – kmetijsko gozdarska enota – podržavljenje v letu 1960Sodišče mora ugotoviti, ali so v denacionalizaciji vrnjene nepremičnine pred podržavljenjem v letu 1960 sodile v sklop kmetije pokojnega A. L.. Prav od tega, ali je zemljišče pred podržavljenjem pripadalo kmetiji oziroma kmetijsko gozdarski enoti, ki je bila kasneje določena kot zaščitena kmetija, je odvisno na podlagi katerega zakona – ZD ali ZDKG.Sodišče druge stopnje je odločilo, da se opravi zapuščinska obravnava pred drugim sodnikom glede na to, da je sodnik sodišča prve stopnje že dvakrat zavzel stališče, da uporaba določb ZDKG ne pride v poštev in kljub jasnim napotkom višjega sodišča ni ugotovilo vseh pravno pomembnih dejstev, ki bi višjemu sodišču omogočila spremembo izpodbijanega sklepa.
VSM Sodba I Cp 302/2020Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek02.06.2020nepremoženjska škoda - neutemeljen odvzem prostosti (okrnitev svobode) - odreditev pripora - kaznivo dejanje nasilja v družiniV konkretnem primeru namreč pripor ni bil odrejen zaradi razloga nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja glede na težo, način storitve ali okoliščine v katerih je bilo dejanje storjeno, torej glede na opis samega dejanja, zaradi katerega je tožilec kasneje odstopil od pregona, ker ni bilo dokazov, da bi tožnik storil kaznivo dejanje, ampak zato, ker tožnik ni spoštoval že odrejenega milejšega ukrepa, prepovedi približevanja. Gre torej za dokazano aktivno ravnanje osumljenca, ki je samo po sebi nedopustno v tolikšni meri, da utemeljuje odreditev pripora, zaradi česar tožnik v skladu s tretjim odstavkom 542. člena ZKP nima pravice do povrnitve škode.
VSL sklep IV Cp 359/2015Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek11.03.2015rejništvo – pravnomočna odločitev v upravnem postopku – dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo – prenehanje rejništva zaradi spremenjenih razmerPrenehanje rejništva zaradi spremenjenih razmer lahko tožnica zahteva le v upravnem postopku, takšni zahtevi pa bo CSD ugodil, če bo ugotovil, da so prenehali razlogi, zaradi katerih je bila potrebna oddaja otrok v rejništvo. Prvo sodišče je tožbo utemeljeno zavrglo, ker je bilo o vprašanju vzgoje in varstva otrok pravnomočno odločeno v upravnem postopku, zato je sodišče na odločitev upravnega organa vezano.
VSL Vmesna sodba in sklep II Cp 25/2018Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek24.10.2018odškodnina zaradi neutemeljenega pripora - objektivna odgovornost države - nedovoljeno ravnanje - priporni razlog - ponovitvena nevarnost - silobranNedovoljeno ravnanje je lahko samo tisto ravnanje, ki pomeni utemeljen razlog za odreditev pripora. Kadar priporni razlog nevarnosti ponovitve ali dokončanja začetega kaznivega dejanja temelji na opisu dejanja, zaradi katerega je bil uveden kazenski postopek, ki pa je bil nato ustavljen, ker se je izkazalo, da ne gre za kaznivo dejanje, ravnanja obdolženca (osumljenca) ni mogoče šteti za nedovoljeno ravnanje po tretjem odstavku 542. člena ZKP.
VSL sklep III Cp 998/2015Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek22.04.2015neupravičena pridobitev - obogatitveno načelo - okoriščanje - neobstoja denarja - odškodninska odgovornost - protipravno ravnanjeKer je v slovenski pravni teoriji in praksi glede okoriščanja uveljavljeno obogatitveno načelo, mora prejemnik koristi vrniti le korist, ki jo še ima v času izdaje sodne odločbe. Ker toženca denarja nimata več, odločitve ni mogoče opreti na določbe o neupravičeni obogatitvi, je pa iz trditev tožeče stranke mogoče izluščiti vsa pravno odločilna dejstva za uporabo določb o odškodninski odgovornosti, kar bo predmet novega sojenja.
VSM sklep I Cp 476/2016Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek12.07.2016zapuščinski postopek - pravica dediča do sodelovanja v postopku - vročanje - fikcija vročitve - obnovitev postopka - odpoved dedovanju - dediščinska tožba - zastaranje - trditveno in dokazno bremeKer tožniku z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem je podan obnovitveni razlog iz 2. točke 394. člena ZPP. Prav iz teh razlogov je predvidena tudi dediščinska tožba po 224. členu ZD, s katero lahko po pravnomočnosti sklepa o dedovanju dedič uveljavlja korekcijo odločitve, sprejete v zapuščinskem postopku.Trditveno in dokazno breme dokazovanja zastaranja je na tožencu, ki je zastaranje ugovarjal, ker pa slednji svojega ugovora sploh ni substanciral, torej opredelil z ustreznimi trditvami, na podlagi katerih bi sodišče prve stopnje o utemeljenosti podanega ugovora lahko odločalo, svojega trditvenega in dokaznega bremena ni zmogel.
VSL sodba III Cp 2811/2015Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek09.12.2015identično dejansko stanje – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo – kaznivo dejanje pranje denarja – kvalifikatoren element kaznivega dejanja – višina škodeČe višina škode, ki jo ugotavlja kazenska sodba, ni objektivni pogoj kaznivosti niti kvalifikatoren element kaznivega dejanja, pravdno sodišče ni vezano na v izreku kazenske sodbe ugotovljeno višino škode. Toda toženec v obravnavani zadevi vtoževani višini škode niti pavšalno ni nasprotoval, zato kljub pravilnemu materialnopravnemu pritožbenemu stališču s pritožbo v tej smeri ne more uspeti.
VSL Sklep II Cp 655/2020Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek23.04.2020začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - skupno premoženje - nedovoljeno razpolaganje enega od zakoncev s skupnim premoženjem - določitev deležev na skupnem premoženju - solastnina - delitev nepremičnin - zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - obseg zavarovanjaSodišče prve stopnje je s tem, ko je predlagano začasno odredbo delno zavrnilo, zmotno uporabilo materialno pravo. Tožnica je ob upoštevanju neizpodbijanih dejanskih ugotovitev z verjetnostjo izkazala, da so sporne nepremičnine skupno premoženje nje in prvega toženca in da tožnici na tem premoženju pripada polovičen delež. V takem položaju pa zavarovanja tožničine terjatve do prvega in drugega toženca ni mogoče omejiti na polovico nepremičnin. Kot pravilno opozarja tožnica, s tem, ko zahteva, da sodišče na skupnem premoženju določi deleže, še ne zahteva delitve in zato pravica tožnice in prvega toženca, tudi po določitvi deležev, ne bo razdeljena tako kot to velja pri solastnini. Z določitvijo deležev bo odločeno le o tem, v kakšnem razmerju si glede na svoje prispevke bivša zakonca to premoženje razdelita. Solastnina bo (lahko) nastala šele z delitvijo. Vse do delitve pa bosta zato tožnica in prvi toženec še naprej le oba skupaj upravičena izvrševati...
VSM Sklep I Cp 953/2018Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek07.01.2019uveljavljanje dedne pravice v pravdnem postopku - vročitev sklepa o dedovanju - obnovitveni razlog - pravočasnost vložitve tožbe - pravočasnost ugovora zastaranja - materialno procesno vodstvo in njegove mejeV večinski sodni praksi je sprejeto stališče, da se v primeru pravde ob pogojih za obnovo postopka po 224. členu ZD uporabljajo roki za vložitev tožbe, kot jih določa 396. člen ZPP in da navedeno izključuje uporabo zastaralnih rokov iz 141. člena ZD. Tudi pri presoji utemeljenosti ugovora zastaranja sodišče opravlja subsumpcijo dejanskega stanja pod določeno pravno normo. Te trditve pa mora toženec podati pravočasno, to je do konca prvega naroka za glavno obravnavo.
VSL Sklep I Cp 26/2020Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek22.01.2020predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba s prepovedjo obremenitve in odtujitve nepremičnine - obstoj nevarnosti, da bo terjatev onemogočena ali znatno otežkočena - skupno premoženje - ugotovitev lastninske pravice - vlaganjaPo oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnica verjetno nevarnost izkazala s sklenitvijo notarskega sporazuma med tožencema, s katerim je bila razveljavljena darilna pogodba, in to brez, da bi bila tožnica o tem obveščena, kljub temu, da je v nepremičnini z družino živela vrsto let in je po lastnih zatrjevanjih v njo vlagala. Pritožbene navedbe, da tožnica ne izkazuje interesa za izdajo začasne odredbe, so tako neutemeljene.
VSL sodba II Cpg 1421/2013Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek06.11.2014neupravičena obogatitev – stroški upravljanja – obratovalni stroški – upravnik – revizija – sprememba sodne prakse – upravljanje večstanovanjske stavbe – terjatve upravnika do etažnih lastnikov – zastaranje terjatev upravnika – enoletni zastaralni rok – druga terjatev – začetek teka zastaralnega roka – subsidiarna odgovornost lastnika neprofitnega stanovanja za plačilo obratovalnih stroškov – najemnikTerjatve za povračilo obratovalnih stroškov, ki jih je upravnik večstanovanjske stavbe iz lastnih sredstev založil za etažnega lastnika, zastarajo v enem letu, saj gre za terjatve, ki dospevajo v plačilo v trimesečnih oziroma krajših rokih.
VSM sklep I Cp 676/2015Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek01.10.2015vrnitev darila - razveza zakonske zveze - nesorazmerna darilaSodna praksa se je v podobnih in primerljivih zadevah že večkrat izrekla, da roka za vrnitev darilna po 84. členu ZZZDR, zakon ne določa, ter da sklicevanje na enoletni rok, ki ga je določal 117. člen Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) ne pride v poštev, saj ne gre za razveljavitev darilne pogodbe, temveč v bistvu za preklic, ter da pride zato v poštev splošni zastaralni rok, ki ga določa tedaj 371. člen ZOR, sedaj pa 346. člen OZ (odločba Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 11/2001).
VSL sklep II Ip 1389/2014Višje sodišče v LjubljaniIzvršilni oddelek09.04.2014ugovor tretjega - verjetnost - verjetno izkazana pravica - obrazložen ugovor - trditvena in dokazna podlagaTretji je za obstoj svoje pravice na predmetu izvršbe zatrjeval vsa pravno relevantna dejstva (obstoj zunajzakonske skupnosti, nakup nepremičnine v času trajanja te skupnosti, soprispevanje sredstev za nakup nepremičnine), ter predlagal zanje tudi dokaze (zaslišanje dolžnice, tretjega in zaslišanje priče), v celoti in natančno pa bo tretji moral podati trditve in dokazne predloge šele v tožbi zaradi nedopustnosti izvršbe.
VSM Sklep I Cp 933/2018Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek27.11.2018duševne bolečine zaradi neupravičenega odvzema prostosti - odškodnina za pripor - poškodba - protipravno ravnanje policista - zavrnitev izvedbe predlaganih dokazov - neupravičen izostanek z naroka - objektivna odgovornost države - pričnina - nadomestilo plače za čas zadržanosti od delaČetudi odreditev pripora ni bila nezakonita ali protipravna, obdolženemu pripada odškodnina, če kasneje v kazenskem postopku zoper njega ni bila izdana obsodilna sodba.
VSL sklep II Cp 1249/2016Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek12.10.2016odškodninska odgovornost države – podlage odškodninske odgovornosti – neutemeljen pripor – nastanek bolezni – povrnitev škode – izgubljeni zaslužek – trditveno in dokazno breme – dejansko stanje – dokazovanje – dokazna ocena – dokazni standardPri ugotavljanju premoženjske škode zaradi izgubljenega zaslužka se pravni standard: „normalnega teka stvari“ napolnjuje bodisi s preslikavo stanja glede dohodkov, ki jih je oškodovanec pridobival pred škodnim dogodkom, bodisi z dokazovanjem pridobivanja dohodkov z novo zaposlitvijo ali delom, ki ga oškodovanec pred škodnim dogodkom še ni opravljal. Potreben je dokazni standard nadpolovične verjetnosti.
VSL sodba II Cp 2579/2013Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek05.03.2014odškodnina zaradi neutemeljenega pripora - kršitev osebnostnih pravic - nezakonito delo organov - zastaranje odškodninske terjatve - nepremoženjska škoda - merila za določitev primerne odškodnine – javni interes – bodoča škodaObveščanje o poteku kazenskega postopka zoper tožnika in soobtožene je v obravnavanem primeru utemeljeval in opravičeval javni interes. Ker organi tožene stranke pri obveščanju javnosti niso prestopili meja dopustnih posegov v tožnikove ustavne pravice, njihovo ravnanje ni bilo protipravno. Za morebitne komentarje in prispevke v medijih, ki so jih slednji objavljali glede na dobljene informacije tožene stranke o poteku kazenskega postopka, pa ne more odgovarjati tožena stranka, pač pa mediji sami.Duševne bolečine zaradi neupravičene obsodbe oziroma neutemeljeno odvzete prostosti predstavljajo enotno obliko škode.
VSL Sodba in sklep II Cp 542/2018Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek13.02.2019odškodninska odgovornost države - odškodninska obveznost zaradi izbrisa iz stalnega registra prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - pavšalna odškodnina - odškodnina za premoženjsko škodo - odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - pravica do starostne pokojnine - pogoji za pridobitev pokojnine - pogoji za pridobitev predčasne starostne pokojnine - državljanstvo - vzročna zveza - upoštevanje prejete odškodnineZaključek sodišča prve stopnje, da tožnik pokojnine ni dobil, ker ni bil slovenski državljan zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, je nepravilen, saj vzročna zveza med toženkinim protipravnim ravnanjem (izbris iz registra stalnega prebivalstva) in tožnikovo škodo (nepridobitev pravice do pokojnine v Sloveniji) ob upoštevanju konkretnih okoliščin obravnavanega primera in določb ZPIZ ni podana.
VSL Sodba II Cp 14/2020Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek16.06.2020izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodninska odgovornost države - dokazna ocena - premoženjska škoda - izvedenec finančne stroke - zdravstvena dokumentacija - enotna odškodnina - nepremoženjska škoda - predhodno vprašanje - zavrnitev dokaza - vzročna zvezaNeutemeljene so pritožbene trditve, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do posameznih postavk nepremoženjske škode. Pravilno je pojasnilo, da se pri določitvi odškodnine za nepremoženjsko škodo na podlagi ZPŠOIRSP odmeri enotna odškodnina za to škodo, o čemer se je že večkrat izreklo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.
VSM Sodba in sklep I Cp 1096/2019Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek10.03.2020procesna sposobnost - zakoniti zastopnik - naknadna odobritev pravdnih dejanj - aktivna legitimacija - pogodba o dosmrtnem preživljanju - zavrženje tožbeSposobnost podeliti pravdno pooblastilo je del procesne sposobnosti, zato lahko veljavno pooblastilo podeli le polno procesno sposobna fizična oseba. Procesno dejanje (sposobnost dodeliti pooblastilo za vložitev tožbe) procesno nesposobne stranke je sicer načeloma odpravljivo. Procesno nesposobni stranki se postavi zakoniti zastopnik (izjemoma začasni zastopnik), ki odobri predhodno pravdna dejanja procesno nesposobne stranke.

Izberi vse|Izvozi izbrane