Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 10183cT1DcCUyMDU0Mi8yMDEzJmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmc2hvd1R5cGU9ZGl2JnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9OQ==

Dokument: VSL Sodba I Cp 1216/2018, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 12.12.2018

Institut: posojilna pogodba - zavarovanje terjatve - menica - menična izjava - bianco menica - menično poroštvo - pooblastilo za izpolnitev menice - trditvena podlaga - prekluzija - prepozne trditve - spremenjene trditve stranke - kasnejša sprememba trditev - dopolnitev trditvene podlage - materialno procesno vodstvo - ponovljeni postopek pred sodiščem - novo sojenje

Jedro: Trditev tožnice iz novega sojenja, da so bile menice s strani toženca izročene že pred podpisom posojilne pogodbe z dne 24. 9. 2013 ter da sta se pravdni stranki sporazumeli, da se že v letu 2011 dane menice upoštevajo kot zavarovanje tudi za posojilno pogodbo z dne 24. 9. 2013, s katerimi je v... bistvenem delu spremenila in ne zgolj razširila (oziroma konkretizirala) prvotno trditveno podlago, sodišče pravilno ni upoštevalo z obrazložitvijo, da je imela tožnica možnost, da v navedeni smeri spremeni trditveno podlago na prvem naroku, pa tega kljub temu, da je bil na njem prisoten njen odvetnik, ni storila. Tožnica ob tem, ko je spremenila trditveno podlago, tudi ni pojasnila, da teh novih, drugačnih trditev brez svoje krivde ni mogla navesti že na prvem naroku (četrti odstavek 286. člena ZPP). Ker je tožnica (že) v prvem sojenju podala zadostno trditveno podlago v zvezi s spornim meničnim poroštvom toženca (navedla je vsa odločilna dejstva v zvezi s spornim dejanskim stanjem oziroma pravnim razmerjem), tudi ni utemeljen pritožbeni očitek, da bi jo moralo sodišče prve stopnje v okviru materialno procesnega vodstva (285. člen ZPP) pozvati, da pomanjkljivo trditveno podlago (ustrezno) dopolni.

+

Dokument: VSL sodba II Cp 3600/2011, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 18.07.2012

Institut: odškodnina zaradi neupravičenega odvzema prostosti - pogojni odpust - način izvršitve zaporne kazni - protipravno ravnanje pravosodnih organov

Jedro: Do odškodnine je upravičen, kdor je prestal daljšo prostostno kazen, kot mu je bila izrečena.

Dokument: VSC sodba Cp 690/2016, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 06.04.2017

Institut: odškodninska odgovornost - nematerialna škoda - nova škoda

Jedro: Iz navedb ne izhajajo zatrjevanja o tožničini novo nastali škodi, ki naj bi ji nastala po 15. 1. 2013, torej po sklenitvi poravnave, saj za zatrjevano in opisano škodo (svoje zdravstvene težave) navaja kot trenutek nastanka trenutek sinove smrti in navaja le, da opisana škoda traja ves čas od... sinove smrti in še vedno traja ter se povečuje. Svojih navedb tudi na drugem naroku ni dopolnila v smeri sedaj pritožbeno zatrjevane nove škode kljub izrecnemu pozivu sodišča prve stopnje, da naj to glede na določbo 286. člena ZPP stori na tem naroku. Iz trditev tako ne izhaja, da ob sklenitvi poravnave tožnica ni vedela zanjo in tudi ne, da ni vedela, da ji bo nastala.

+

Dokument: VSC Sklep Cp 310/2017, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 16.11.2017

Institut: vlaganja v tujo nepremičnino - posebno premoženje zunajzakonskih partnerjev - izvenzakonska zveza - verzijski zahtevek - zastaralni rok

Jedro: Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo, ker glede na tožbene trditve, da je bila toženčeva stanovanjska hiša s soglasjem toženca obnovljena v letih trajanja zunajzakonske skupnosti tožnice in toženčevega sina v letih od 2010 do konca leta 2013 in da se je za znesek vlaganj... 9.700,00 EUR (sporno še 4.700,00 EUR) povečala vrednost nepremičnine toženca (torej, da je prišlo do njene večvrednosti) pri odločanju o ugovoru zastaranja ni uporabilo pravilnega materialnega prava, to je določbe tretjega odstavka 48. člena SPZ in posledično ni ugotavljalo pravnorelevantnega dejstva, kdaj je graditelj izgubil posest nepremičnine (tretji odstavek 48. člena SPZ) oziroma v zvezi z ugovorom zastaranja niti ni ugotavljalo, ali je tožena stranka sploh podala trditve o pričetku teka zastaralnega roka, ki jih je moč subsumirati pod to zakonsko določbo.

+

Dokument: VSL sodba in sklep II Cp 339/2014, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 24.06.2015

Institut: terjatev do družbenice - opustitev prijave terjatve v stečajnem postopku - izbris pravne osebe - spregled pravne osebnosti - neposlovna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost delavca - odgovornost direktorja - zastaranje odškodninskega zahtevka - pretrganje zastaranja

Jedro: Odškodninski zahtevek tožnice je zastaral. Triletni zastaralni rok iz 1. odstavka 352. člena OZ je začel teči v začetku leta 2009, z vložitvijo tožbe leta 2011 pa zastaranje odškodninskega zahtevka po 131. členu OZ ni bilo pretrgano. V tožbi je namreč tožnica uveljavljala svoj zahtevek... proti toženki kot družbenici zgolj na podlagi pravil o spregledu pravne osebnosti, zahtevek na podlagi 1. odstavka 131. člena OZ pa šele v pripravljalni vlogi z dne 8. 5. 2013. S tem je spremenila tožbo, saj je začela uveljavljati povsem drugo dejansko podlago. Zastaranje odškodninskega zahtevka bi bilo prvič pretrgano šele z navedeno spremembo tožbe, vendar je odškodninski zahtevek pred tem že zastaral.

+

Dokument: VSL sodba II Cp 2648/2013, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 02.01.2014

Institut: rezervni sklad - upravnik - etažni lastniki - aktivna legitimacija za zahtevek na plačilo v rezervni sklad

Jedro: Le etažni lastniki sami (vsi ali samo eden izmed njih) lahko od neplačnika zahtevajo plačilo prispevka v rezervni sklad, upravnik pa lahko po posebnem zakonskem pooblastilu nastopa zgolj v njihovem imenu in za njihov račun.

Dokument: VSM sklep III Cp 258/2017, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 15.03.2017

Institut: dodelitev otrok v varstvo - otrok pri 14 letih - upoštevanje želje otroka - začasna odredba

Jedro: Ob takšnem stanju zadeve, ko otrok v 14. letu starosti dejansko živi pri materi in izraža voljo, da želi živeti pri materi, je v nasprotju s koristjo otroka vztrajati pri dodelitvi otroka očetu na podlagi že izdane začasne odredbe.

Dokument: VSL sodba II Cp 471/2017, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 24.03.2017

Institut: unovčenje predmeta lizinga - pogodba o lizingu - subsidiarna obveznost lizingojemalca v primeru uveljavljanja garancije povratnega odkupa - splošni pogoji pogodbe o finančnem leasingu

Jedro: Ker je bila kot instrument zavarovanja za primer odstopa od lizing pogodbe dogovorjena garancija povratnega odkupa, se je lizingodajalec lahko odločil za unovčenje predmeta lizinga na ta način, da ga je prodal nazaj prodajalcu. Terjatev zoper lizingojemalca je upravičen uveljavljati subsidiarno... – za primer in v obsegu, da z unovčenjem povratnega odkupa terjatev ne bi bila poplačana.

+

Dokument: VSC sodba Cp 1315/2007, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 25.09.2008

Institut: kupna pogodba - pogodba sklenjena na daljavo - prodaja na obroke

Jedro: Pogodba o dobavi blaga (knjig), sklenjena po telefonu, je pogodba sklenjena na daljavo, ki jo ureja ZVPot. 

Dokument: VSL sklep II Cp 2537/2016, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 11.01.2017

Institut: sodno varstvo - pravica do sodnega varstva - zloraba pravice do sodnega varstva - protipravnost ravnanja - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka

Jedro: Ustava RS sicer v 23. členu vsakomur zagotavlja pravico do sodnega varstva, vendar to ne pomeni, da je pravica do sodnega varstva neomejena. Kot vsako pravico je tudi to treba izvrševati pošteno in skladno z njenim namenom. V sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da neutemeljeno ali objestno... vlaganje tožb in drugih pravnih sredstev ter zloraba postopkov z namenom škodovati drugi stranki, predstavlja nedopustno ravnanje, ki je eden od elementov odškodninske odgovornosti.

+

Dokument: VSL sklep II Cp 1249/2016, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 12.10.2016

Institut: odškodninska odgovornost države - podlage odškodninske odgovornosti - neutemeljen pripor - nastanek bolezni - povrnitev škode - izgubljeni zaslužek - trditveno in dokazno breme - dejansko stanje - dokazovanje - dokazna ocena - dokazni standard

Jedro: Pri ugotavljanju premoženjske škode zaradi izgubljenega zaslužka se pravni standard: „normalnega teka stvari“ napolnjuje bodisi s preslikavo stanja glede dohodkov, ki jih je oškodovanec pridobival pred škodnim dogodkom, bodisi z dokazovanjem pridobivanja dohodkov z novo zaposlitvijo ali delom,... ki ga oškodovanec pred škodnim dogodkom še ni opravljal. Potreben je dokazni standard nadpolovične verjetnosti.

+

Dokument: VSL sklep in popravni sklep I Cp 3444/2014, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 04.03.2015

Institut: kavza pogodbe - podlaga pogodbe - tipična kavza - kupoprodajna pogodba - nična pogodba

Jedro: Kavza konkretne „kupoprodajne pogodbe“ ne ustreza tipični, abstraktno zasnovani kavzi, značilni za prodajno pogodbo. Čim je tako, tudi pogodba, čeprav je naslovljena kot „kupoprodajna pogodba“ ne ustreza zakonskemu tipu prodajne pogodbe iz 435. člena OZ. Kar pa ne pomeni že a priori tudi... tega, da je takšna pogodba zato neveljavna. Vendarle pa pomeni to, da se je ob nedvomni odsotnosti tipične pogodbene podlage (kavze), ki je značilna za prodajno pogodbo, treba vprašati, kakšna pa je potemtakem podlaga (kavza) konkretne pogodbe in, naprej, ali veljavna podlaga (kavza) te pogodbe sploh obstaja. Če ne, potem je pogodba namreč v skladu s 4. odstavkom 39. člena OZ nična.

+

Dokument: VSL Sklep I Cp 609/2017, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 24.05.2017

Institut: delitev nepremičnine v nepravdnem postopku - prekinitev nepravdnega postopka - navidezna solastnina - dejanska etažna lastnina - postopek po ZVEtL

Jedro: V konkretnem primeru imamo opravka s tako imenovano navidezno solastnino, ki je ena od oblik dejanske etažne lastnine. Kot je to v odločbi II Ips 390/2009 z dne 14. 3. 2013 poudarilo Vrhovno sodišče RS, naj bi bili prav primeri tako imenovane navidezne solastnine (kot oblike dejanske etažne... lastnine) namenjeni urejanju po določbah ZVEtL. Postopek za delitev (razdružitev) stvari v solastnini pride v poštev samo, če imamo opravka s "pravo" solastnino. Obstoj takšne solastnine pa ni združljiv s položajem, ko bi posamezni udeleženec kupil in postal lastnik določenih delov stavbe (njenih prostorov). Ker je v solastnini lahko "le" (cela) stvar (nepremičnina), ki je predmet predlagane delitve, to hkrati pomeni, da zaradi ugotavljanja okoliščin, ki jih v izreku izpodbijanega sklepa izpostavlja sodišče prve stopnje, nepravdnega postopka ni moč prekinjati in udeležencev napotovati na pravdo.

+

Dokument: VSL sodba II Cp 496/2004, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 24.11.2004

Institut: povrnitev škode - neutemeljeno vzeta prostost - ustavitev postopka

Jedro: Tožniki ne uveljavljajo škode kot inicialni oziroma neposredni oškodovanci, ampak jo izvajajo iz pravice do povrnitve škode neposrednega oškodovanca oziroma pokojnega obdolženca. V primeru okrnitve svobode lahko npr. žena izredno dolgotrajno trpi, ker je njen mož... neutemeljeno v priporu. Vendar bo v tem primeru pravnorelevantna nepremoženjska škoda le škoda lastnega izvora (duševne bolečine neutemeljeno priprtega), ne pa tudi škoda zunanjega izvora (duševne bolečine žene zaradi okrnitve svobode moža). Tako v primeru nepremoženjske škode kot tudi v primeru premoženjske škode bi bilo treba ženin zahtevek oziroma zahtevek svojcev zavrniti. Smrt je pogojevala ustavitev kazenskega postopka, ne pa tudi pridobitve pravice do povrnitve škode, saj so nosilci pravic lahko le žive osebe, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Določilo 2. odstavka 541. člena ZKP, ki ga v pritožbi poudarjajo tožniki in po katerem lahko dediči oškodovanca po njegovi smrti začno postopek za povrnitev premoženjske škode, se tako nanaša le na primere, ko je pokojni oškodovanec pravico do povrnitve škode že pridobil. Sodna praksa priznava (le) neposrednemu oškodovancu uveljavljanje stroškov obiskovanja njegove družine in stroškov priboljškov, in sicer v primeru, če gre za stroške oseb, s katerimi oškodovanec živi v skupnem gospodinjstvu, kajti v tem primeru ti stroški bremenijo vse - tako oškodovanca, kot tudi člane njegovega gospodinjstva. 

+

Dokument: VSL sodba II Cpg 1421/2013, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 06.11.2014

Institut: neupravičena obogatitev - stroški upravljanja - obratovalni stroški - upravnik - revizija - sprememba sodne prakse - upravljanje večstanovanjske stavbe - terjatve upravnika do etažnih lastnikov - zastaranje terjatev upravnika - enoletni zastaralni rok - druga terjatev - začetek teka zastaralnega roka - subsidiarna odgovornost lastnika neprofitnega stanovanja za plačilo obratovalnih stroškov - najemnik

Jedro: Terjatve za povračilo obratovalnih stroškov, ki jih je upravnik večstanovanjske stavbe iz lastnih sredstev založil za etažnega lastnika, zastarajo v enem letu, saj gre za terjatve, ki dospevajo v plačilo v trimesečnih oziroma krajših rokih.

Dokument: VSL sklep II Cp 660/2013, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 10.06.2015

Institut: sklenitev dednega dogovora - razdelitev zapuščine - izločitve iz zapustnikovega premoženja - zahtevek za izločitev v korist potomcev - pravna narava zahtevka - časovno uveljavljanje zahtevka - izpodbijanje dednega dogovora s tožbo - pritožbene novote

Jedro: Pritožnik je podpisal dedni dogovor, s katerim je bila razdeljena vsa zapuščina. Kljub neenotnemu stališču sodne prakse, ali so v zapuščinskem postopku dopustne pritožbene novote in v katerih primerih, ter kljub pritožbenemu stališču, da ima zahtevek po 32. členu ZD dednopravne elemente... in ga lahko dedič uveljavlja vse do pravnomočnega zaključka zapuščinskega postopka, ob enotnem stališču sodne prakse, da dednega dogovora v pritožbenem postopku ni mogoče razveljaviti, ter ob dejstvu, da pritožnik ne trdi, da bi ga izpodbijal s tožbo v pravdnem postopku, v razdelitev na način, ki je zajeta v dednem dogovoru, ki je povzet v sklep o dedovanju, ni več mogoče poseči.

+

Dokument: VSC sklep Cp 631/2013, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 06.02.2014

Institut: žalitev strank v vlogi - denarna kazen

Jedro: Sodišče prve stopnje je v pravdnem postopku pritožnika, ki je odvetnik toženih strank, kaznovalo z denarno kaznijo 300,00 EUR, saj je pravilno zaključilo, da je v vlogi žalil nasprotno stranko. S tem je prekoračil meje dostojne komunikacije, zato predstavlja njegov očitek, da je vloga nasprotne... stranke pravni zmazek, žalitev tudi v kontekstu ostalih navedb v tej vlogi.

+

Dokument: VSL sodba I Cp 1946/2013, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 23.12.2013

Institut: plačevanje v rezervni sklad - aktivna legitimacija - nesklepčna tožba - pravilna uporaba materialnega prava

Jedro: Aktivna legitimacija za vtoževanje stroškov rezervnega sklada pripada etažnim lastnik in ne upravniku.

Dokument: VSL sklep II Cp 1026/2013, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 10.07.2013

Institut: zapuščinski postopek - dedne izjave - pritožbene novote

Jedro: Tudi za odločanje o pritožbah zoper odločbe, izdane v zapuščinskem postopku, se uporablja prvi odstavek 337. člena ZPP, po katerem sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel (pravočasno) navesti oziroma predložiti... v postopku na prvi stopnji.

+

Dokument: VSL sklep I Cp 3002/2015, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 16.12.2015

Institut: predhodno vprašanje - prekinitev postopka - pravnomočnost - izrek sodne odločbe - obrazložitev sodne odločbe - razpravno načelo

Jedro: V tej pravdi tožeča stranka zahteva plačilo odškodnine oziroma uporabnine, ker ne more uporabljati bagra, v pravdi I P 1477/2013 pa primarno zahteva razveljavitev pogodbe, sklenjene med pravdnima strankama 14. 6. 2012, podredno vrnitev bagra. Za odločitev v tej pravdi bo treba razčistiti, ali... je imela tožena stranka pravno podlago, da je tožeči stranki odvzela stroj. Odločitev, na katero se v predlogu za prekinitev postopka sklicuje tožena stranka, to je odločitev o tem, ali je tožena stranka dolžna vrniti tožeči stranki bager, sama zase ni predhodno vprašanje za odločitev v tej zadevi. Ne gre namreč za v izreku sodne odločbe vsebovano odločitev o lastništvu bagra. Pravnomočna postane le v izreku sodne odločbe zajeta odločitev, ne pa razlogi zanjo.

+

Izberi vse|Izvozi izbrane