Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 9912cT1DcCUyMDU0Mi8yMDEzJmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmc2hvd1R5cGU9ZGl2JnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9OQ==

Dokument: VSC sodba Cp 1315/2007, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 25.09.2008

Institut: kupna pogodba - pogodba sklenjena na daljavo - prodaja na obroke

Jedro: Pogodba o dobavi blaga (knjig), sklenjena po telefonu, je pogodba sklenjena na daljavo, ki jo ureja ZVPot. 

Dokument: VSL Sklep I Cp 609/2017, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 24.05.2017

Institut: delitev nepremičnine v nepravdnem postopku - prekinitev nepravdnega postopka - navidezna solastnina - dejanska etažna lastnina - postopek po ZVEtL

Jedro: V konkretnem primeru imamo opravka s tako imenovano navidezno solastnino, ki je ena od oblik dejanske etažne lastnine. Kot je to v odločbi II Ips 390/2009 z dne 14. 3. 2013 poudarilo Vrhovno sodišče RS, naj bi bili prav primeri tako imenovane navidezne solastnine (kot oblike dejanske etažne... lastnine) namenjeni urejanju po določbah ZVEtL. Postopek za delitev (razdružitev) stvari v solastnini pride v poštev samo, če imamo opravka s "pravo" solastnino. Obstoj takšne solastnine pa ni združljiv s položajem, ko bi posamezni udeleženec kupil in postal lastnik določenih delov stavbe (njenih prostorov). Ker je v solastnini lahko "le" (cela) stvar (nepremičnina), ki je predmet predlagane delitve, to hkrati pomeni, da zaradi ugotavljanja okoliščin, ki jih v izreku izpodbijanega sklepa izpostavlja sodišče prve stopnje, nepravdnega postopka ni moč prekinjati in udeležencev napotovati na pravdo.

+

Dokument: VSL sodba II Cpg 1421/2013, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 06.11.2014

Institut: neupravičena obogatitev - stroški upravljanja - obratovalni stroški - upravnik - revizija - sprememba sodne prakse - upravljanje večstanovanjske stavbe - terjatve upravnika do etažnih lastnikov - zastaranje terjatev upravnika - enoletni zastaralni rok - druga terjatev - začetek teka zastaralnega roka - subsidiarna odgovornost lastnika neprofitnega stanovanja za plačilo obratovalnih stroškov - najemnik

Jedro: Terjatve za povračilo obratovalnih stroškov, ki jih je upravnik večstanovanjske stavbe iz lastnih sredstev založil za etažnega lastnika, zastarajo v enem letu, saj gre za terjatve, ki dospevajo v plačilo v trimesečnih oziroma krajših rokih.

Dokument: VSL sodba II Cp 496/2004, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 24.11.2004

Institut: povrnitev škode - neutemeljeno vzeta prostost - ustavitev postopka

Jedro: Tožniki ne uveljavljajo škode kot inicialni oziroma neposredni oškodovanci, ampak jo izvajajo iz pravice do povrnitve škode neposrednega oškodovanca oziroma pokojnega obdolženca. V primeru okrnitve svobode lahko npr. žena izredno dolgotrajno trpi, ker je njen mož... neutemeljeno v priporu. Vendar bo v tem primeru pravnorelevantna nepremoženjska škoda le škoda lastnega izvora (duševne bolečine neutemeljeno priprtega), ne pa tudi škoda zunanjega izvora (duševne bolečine žene zaradi okrnitve svobode moža). Tako v primeru nepremoženjske škode kot tudi v primeru premoženjske škode bi bilo treba ženin zahtevek oziroma zahtevek svojcev zavrniti. Smrt je pogojevala ustavitev kazenskega postopka, ne pa tudi pridobitve pravice do povrnitve škode, saj so nosilci pravic lahko le žive osebe, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje. Določilo 2. odstavka 541. člena ZKP, ki ga v pritožbi poudarjajo tožniki in po katerem lahko dediči oškodovanca po njegovi smrti začno postopek za povrnitev premoženjske škode, se tako nanaša le na primere, ko je pokojni oškodovanec pravico do povrnitve škode že pridobil. Sodna praksa priznava (le) neposrednemu oškodovancu uveljavljanje stroškov obiskovanja njegove družine in stroškov priboljškov, in sicer v primeru, če gre za stroške oseb, s katerimi oškodovanec živi v skupnem gospodinjstvu, kajti v tem primeru ti stroški bremenijo vse - tako oškodovanca, kot tudi člane njegovega gospodinjstva. 

+

Dokument: VSL sklep II Cp 660/2013, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 10.06.2015

Institut: sklenitev dednega dogovora - razdelitev zapuščine - izločitve iz zapustnikovega premoženja - zahtevek za izločitev v korist potomcev - pravna narava zahtevka - časovno uveljavljanje zahtevka - izpodbijanje dednega dogovora s tožbo - pritožbene novote

Jedro: Pritožnik je podpisal dedni dogovor, s katerim je bila razdeljena vsa zapuščina. Kljub neenotnemu stališču sodne prakse, ali so v zapuščinskem postopku dopustne pritožbene novote in v katerih primerih, ter kljub pritožbenemu stališču, da ima zahtevek po 32. členu ZD dednopravne elemente... in ga lahko dedič uveljavlja vse do pravnomočnega zaključka zapuščinskega postopka, ob enotnem stališču sodne prakse, da dednega dogovora v pritožbenem postopku ni mogoče razveljaviti, ter ob dejstvu, da pritožnik ne trdi, da bi ga izpodbijal s tožbo v pravdnem postopku, v razdelitev na način, ki je zajeta v dednem dogovoru, ki je povzet v sklep o dedovanju, ni več mogoče poseči.

+

Dokument: VSC sklep Cp 631/2013, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 06.02.2014

Institut: žalitev strank v vlogi - denarna kazen

Jedro: Sodišče prve stopnje je v pravdnem postopku pritožnika, ki je odvetnik toženih strank, kaznovalo z denarno kaznijo 300,00 EUR, saj je pravilno zaključilo, da je v vlogi žalil nasprotno stranko. S tem je prekoračil meje dostojne komunikacije, zato predstavlja njegov očitek, da je vloga nasprotne... stranke pravni zmazek, žalitev tudi v kontekstu ostalih navedb v tej vlogi.

+

Dokument: VSL sklep II Ip 1389/2014, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Izvršilni oddelek, Datum: 09.04.2014

Institut: ugovor tretjega - verjetnost - verjetno izkazana pravica - obrazložen ugovor - trditvena in dokazna podlaga

Jedro: Tretji je za obstoj svoje pravice na predmetu izvršbe zatrjeval vsa pravno relevantna dejstva (obstoj zunajzakonske skupnosti, nakup nepremičnine v času trajanja te skupnosti, soprispevanje sredstev za nakup nepremičnine), ter predlagal zanje tudi dokaze (zaslišanje dolžnice, tretjega in zaslišanje... priče), v celoti in natančno pa bo tretji moral podati trditve in dokazne predloge šele v tožbi zaradi nedopustnosti izvršbe.

+

Dokument: VSL sodba I Cp 1946/2013, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 23.12.2013

Institut: plačevanje v rezervni sklad - aktivna legitimacija - nesklepčna tožba - pravilna uporaba materialnega prava

Jedro: Aktivna legitimacija za vtoževanje stroškov rezervnega sklada pripada etažnim lastnik in ne upravniku.

Dokument: VSL sklep II Cp 1026/2013, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 10.07.2013

Institut: zapuščinski postopek - dedne izjave - pritožbene novote

Jedro: Tudi za odločanje o pritožbah zoper odločbe, izdane v zapuščinskem postopku, se uporablja prvi odstavek 337. člena ZPP, po katerem sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze le, če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel (pravočasno) navesti oziroma predložiti... v postopku na prvi stopnji.

+

Dokument: VSM sodba IV Kp 44649/2014, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Kazenski oddelek, Datum: 19.01.2017

Institut: kaznivo dejanje zatajitve - neupravičena raba predmeta leasinga - razveza pogodbe zaradi neplačevanja obrokov leasinga - odtujitev predmetov leasinga kot zatajitev - pogojna obsodba s posebnim pogojem - izostanek razlogov o odločilnih dejstvih - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - premoženjskopravni zahtevek oškodovanca

Jedro: Iz opisa kaznivega dejanja izhaja, da si je obdolženi v septembru 2013 protipravno prilastil motorno kolo, osebno vozilo in servisno prikolico, ki so mu bili zaupani na podlagi pogodb o finančnem leasingu na način, da na zahtevo pooblaščenca V. 16. 9. 2013, da vrne predmete leasinga, predmetov... ni predal oziroma vrnil lastnici le teh, ampak je z njimi na zunaj razpolagal, kot da so njegova last. Po mnenju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje glede na takšen opis pravilno pravno presodilo, da je dejanje, ki je predmet obtožbe, kaznivo in da ima vse zakonske znake kaznivega dejanja zatajitve po prvem odstavku 208. člena KZ-1. Protipravnost ravnanja obdolženega, to je izgubo pravice rabe predmetov leasinga obtožba in sodba sodišča prve stopnje ne vežeta na razdrtje leasing pogodb, kot navaja pritožba, ampak na poziv leasingodajalca obdolženemu kot leasingojemalcu, da vrne vozila. Kršitev pogodbenih obveznosti po teh pogodbah obdolženemu ni dovoljevalo uporabe predmetov leasinga še naprej.

+

Dokument: VSL sklep I Cp 3002/2015, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 16.12.2015

Institut: predhodno vprašanje - prekinitev postopka - pravnomočnost - izrek sodne odločbe - obrazložitev sodne odločbe - razpravno načelo

Jedro: V tej pravdi tožeča stranka zahteva plačilo odškodnine oziroma uporabnine, ker ne more uporabljati bagra, v pravdi I P 1477/2013 pa primarno zahteva razveljavitev pogodbe, sklenjene med pravdnima strankama 14. 6. 2012, podredno vrnitev bagra. Za odločitev v tej pravdi bo treba razčistiti, ali... je imela tožena stranka pravno podlago, da je tožeči stranki odvzela stroj. Odločitev, na katero se v predlogu za prekinitev postopka sklicuje tožena stranka, to je odločitev o tem, ali je tožena stranka dolžna vrniti tožeči stranki bager, sama zase ni predhodno vprašanje za odločitev v tej zadevi. Ne gre namreč za v izreku sodne odločbe vsebovano odločitev o lastništvu bagra. Pravnomočna postane le v izreku sodne odločbe zajeta odločitev, ne pa razlogi zanjo.

+

Dokument: VSL sodba III Cp 946/2016, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 17.08.2016

Institut: skupno premoženje zakoncev - vlaganja v posebno premoženja zakonca - delež na skupnem premoženju - domneva enakih deležev

Jedro: Tako kot se od tožeče stranke zahteva, da mora določno in obrazloženo uveljavljati višji delež od polovičnega, je tudi na toženi stranki breme, da mora določno (z odstotki oziroma v ulomku) zatrjevati višji delež na skupnem premoženju. Gre namreč za ugovor samostojne nasprotne pravice,... ki ga mora tožena stranka postaviti tako določno, da so s tem jasno postavljene meje obravnavanja v pravdi. Tožnik česa takega ni storil, le v vlogi z dne 8. 1. 2013 je navajal, da bo ob neupoštevanju kreditov, prisiljen v nasprotno tožbo, s katero bo uveljavljal bistveno večji delež na skupnem premoženju (od ene polovice), pri čemer pa nasprotne tožbe ni vložil, niti ni postavil določnega ugovora v tej smeri. Sodišče prve stopnje je zato materialno pravo napačno uporabilo, ko je tožnici priznalo delež na skupnem premoženju le do 1/4 (in s tem tožencu do 3/4).

+

Dokument: VSL Sodba II Cp 1172/2017, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 06.12.2017

Institut: prodajna pogodba - veljavnost prodajne pogodbe - kmetijsko zemljišče - prenos kmetijskih zemljišč - priposestvovanje - dobrovernost - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - predmet dedovanja - pridobitev lastninske pravice z dedovanjem - nedobrovernost - standard povprečno skrbnega človeka - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja - ničnost prodajne pogodbe - izbrisna tožba - izbris vknjižbe lastninske pravice - zahtevek za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - ugovor zastaranja

Jedro: Od povprečno skrbnega človeka se pričakuje, da se bo ob nakupu nepremičnine, če mu nekdo s pogodbo dokazuje, da je njen lastnik, pozanimal oziroma raziskal, kaj je na stvari. Drugi toženec in tretja toženka pa sta ignorirala tožnikova opozorila in po odvetniku poslani poziv prvi toženki za... uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim. Da za ta pisni poziv ne bi vedela, ne zatrjujeta. Nedobroverno sklepanje pogodbe je v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja (5. člen OZ), zato višje sodišče pritrjuje zaključku prvostopenjskega o neveljavnosti - ničnosti prodajne pogodbe, ki so jo glede sporne nepremičnine 20. 3. 2013 sklenili toženci. Posledično je utemeljen na določilih 243. člena ZZK-1 temelječ tožbeni zahtevek za izbris lastninske pravice drugo in tretje tožene stranke ter vzpostavitev prvotnega zemljiškoknjižnega stanja - vknjižbo lastninske pravice v korist prve toženke (izbrisna tožba).

+

Dokument: VSL Sodba I Cp 2427/2017, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 07.03.2018

Institut: premoženjska razmerja med zakoncema - skupno premoženje - pravni posli med zakoncema - obličnost kot pogoj za veljavnost posla - notarski zapis pogodbe - uporabnina - prekluzija

Jedro: Tožnik s primarnim tožbenim zahtevkom zahteva, da mu je toženka dolžna plačati 10.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22. 4. 2013 dalje do plačila. Prvotno je primarni zahtevek utemeljeval (le) na na pogodbeni podlagi, to je Sporazumu, ki sta ga stranki sklenili 29. 6. 2011. Sodišče... je zahtevek na tej podlagi zavrnilo, ker je ugotovilo, da Sporazum (o začasni ureditvi razmerij v zvezi s skupnim premoženjem), ki sta ga sklenili pravdni stranki, po vsebini predstavlja dogovor glede urejanja premoženjskih razmerij med zakoncema. Takšen dogovor mora biti v skladu s 1. točko 47. člena ZN sklenjen v obliki notarskega zapisa. V skladu z 48. člena ZN so pravni posli iz 47. člena, ki niso sklenjeni v obliki notarskega zapisa, nični. Sodišče je zato, ker Sporazum ni bil sklenjen v obliki notarskega zapisa, zaključilo, da tožnik od toženke na njegovi podlagi plačila uporabnine za stanovanje ne more zahtevati.

+

Dokument: VSL Sodba II Cp 2553/2017, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 20.06.2018

Institut: javni razpis - pogodba o sofinanciranju - namenska poraba sredstev - rok izpolnitve kot bistvena sestavina pogodbe - dodaten rok za izpolnitev pogodbe - izpolnitev pogodbe - kršitev pogodbe - odstop od pogodbe zaradi kršitve - kdaj od pogodbe ni mogoče odstopiti - neznaten del obveznosti - neizpolnitev neznatnega dela pogodbene obveznosti - dokazna ocena

Jedro: Ker je tožnik toženki z opominom dal dodatni rok za izpolnitev Pogodbe, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da rok ni njena bistvena sestavina. Res je bila toženka v času odstopa od Pogodbe v zamudi s predložitvijo uporabnega dovoljenja, vendar pa tudi po presoji pritožbenega sodišča... navedena okoliščina (zamuda s predložitvijo uporabnega dovoljenja, ki jo je toženka sanirala maja 2013) odstopa od Pogodbe ne utemeljuje. Sodišče prve stopnje je utemeljenost odstopnega razloga tožnika na tej podlagi zavrnilo iz razloga, ker je toženka navedeno pomanjkljivost v nadaljevanju odpravila, pritožbeno sodišče pa še dodaja, da je navedena dolžnost glede na količino in kvaliteto pogodbenih obvez toženke predstavljala neznaten del pogodbene obveznosti toženke. Odstop od Pogodbe zaradi neizpolnitve neznatnega dela obveznosti pa ni mogoč (110. člen OZ).

+

Dokument: VSL Sklep I Cp 2093/2018, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 27.02.2019

Institut: izročilna pogodba - izbrisna tožba - neveljavnost vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo - rok za vložitev izbrisne tožbe - prekluzivni rok - zastaranje

Jedro: Zaradi vsebinskih razlik med ureditvijo izbrisne tožbe v ZZK-1 in Zakonu o zemljiških knjigah, se je sodna praksa z vprašanjem, kateri zakon je treba uporabiti, že ukvarjala. V starejši sodni praksi višjih in Vrhovnega sodišča je tako mogoče zaslediti stališče, kot ga je zavzelo sodišče... prve stopnje, ki pa je bilo, tudi ob upoštevanju stališč teorije, preseženo. Tako je Vrhovno sodišče v zadevi II Ips 1069/2008 z dne 21. 2. 2013 (na katero opozarja tudi tožnik v pritožbi), pritrdilo stališču, da je treba za presojo uporabiti ZZK-1. Zapisalo je, da zaupanje nedobrovernih pridobiteljev v trajnost obstoječega položaja, ne more imeti prednosti pred zaščito ustavno varovane lastninske pravice tožnika. Poudarilo je tudi, da lastninska pravica ne zastara, zato tudi tožbe, s katerimi se varuje lastninska pravica, ne smejo biti časovno omejene, med take tožbe pa sodi tudi izbrisna tožba.

+

Dokument: VSL Sodba I Cp 1417/2018, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 21.11.2018

Institut: pooblastilno razmerje - pooblastilo za zastopanje - obstoj pooblastila - preklic pooblastila - preklic in zožitev pooblastila - učinek prenehanja pooblastila - dobrovernost - skrbnost ravnanja - pritožbene novote

Jedro: Dolg, ki naj bi ga prvo toženka zoper tožnika neuspešno vtoževala v pravdnem postopku, kot tudi v njem v njeno korist izdana začasna odredba na prepoved odsvojitve in obremenitve (vpisana v zemljiško knjigo), sta okoliščini, ki izvirata iz obdobja pred podelitvijo pooblastila dne 15. 5. 2013.... Zato toženčeva seznanjenost z omenjenimi okoliščinami, ki so obstajale še pred nastankom (kot ugotavlja sodišče prve stopnje veljavnega) pooblastila, ne predstavlja razloga, zaradi katerega bi bilo moč od njega upravičeno zahtevati (pričakovati), da preverja, ali je bilo pooblastilo (kasneje) preklicano (zoženo). Okoliščine, zaradi katerih bi moral drugo toženec v konkretnem primeru vedeti, da naj bi tožnik prvo toženki pred sklenitvijo sporne pogodbe (in dodatka) pooblastilo preklical, niso podane.

+

Dokument: VSL Sodba I Cp 2331/2018, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 24.04.2019

Institut: odgovornost za pravne napake - izguba pravice - izguba pravice iz pravne napake - prekluzivni rok - začetek teka roka - sklenitev zavezovalnega posla - publicitetni učinek - sankcije za pravne napake - odškodninski zahtevek - pravica do povračila škode - neposredna škoda - zahtevek za vrnitev kupnine - zahtevek za znižanje kupnine

Jedro: Sodišče prve stopnje je jasno ugotovilo, da je rok za uveljavljanje pravne napake tožnice začel teči 20. 8. 2015, ker je bila tožnica že tedaj, to je ob sklenitvi zavezovalnega pravnega posla, z obstojem pravne napake seznanjena. Ugotovitev, da se je tožnica z obstojem zemljiškega dolga... seznanila že 22. 10. 2013 (zaradi pozitivnega publicitetnega učinka, 6. člen ZZK-1), ko je bil vpisan v zemljiško knjigo, ni v nasprotju z ugotovitvijo sodišča prve stopnje o tem, kdaj je začel teči rok za uveljavljanje pravnih napak. Pred sklenitvijo pravnega posla namreč rok za uveljavljanje pravne napake na stvari, četudi je bila tožnica z obstojem pravne napake že pred tem seznanjena, še ni tekel, česar sodišče prve stopnje tudi ni ugotovilo. Sodišče prve stopnje je namreč izrecno ugotovilo, da je rok za uveljavljanje pravne napake začel teči 20. 8. 2015 in se je iztekel 20. 8. 2016.

+

Dokument: VSL sodba II Cpg 1085/2014, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 28.10.2014

Institut: trditveno breme - pomanjkljiva trditvena podlaga - poenostavljena prisilna poravnava - učinkovanje poenostavljene prisilne poravnave na terjatve, ki niso navedene v posodobljenem seznamu terjatev - objektivne meje pravnomočnosti

Jedro: Pritožba izpostavlja, da je bila nad toženo stranko s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju, opr. št. St 2778/2013 z dne 19. 3. 2014, ki je postal pravnomočen dne 17. 4. 2014, potrjena (poenostavljena) prisilna poravnava. Takšen, pravnomočen, sklep ima za posledico spremembo vsebine pravnih... razmerij med dolžnikom in njegovimi upniki (zmanjšanje in/ali odlog izpolnitve obveznosti). Kot izhaja iz citiranega sklepa pa se njegov pravni učinek razteza zgolj na upnike, navedene v posodobljenem seznamu terjatev upnikov na dan 9. 1. 2014, ki je sestavni del izreka tega sklepa in je objavljen hkrati z njim. Ker tožnikova terjatev v citiranem seznamu ni navedena, poenostavljena prisilna poravnava nanjo ne vpliva.

+

Dokument: VSL sklep I Cp 1657/2009, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 01.07.2009

Institut: stvarna služnost - poočitev stvarne služnosti - pristojnost za pomožen vpis - predložitev listin - zadostno število izvodov listin - prepis listin

Jedro: O poočitvi stvarne služnosti pri gospodujočem zemljišču odloči sodišče, ki odloča o stvarni služnosti, čeprav se gospodujoče zemljišče ne nahaja na njegovem območju in tudi v primeru, da predlog za vpis stvarne služnosti predloga za poočitev ne vsebuje (saj gre za vpis po uradni... dolžnosti). Zato ni zakonske podlage, da je sodišče pozvalo predlagatelja, da naknadno priloži še fotokopijo listine za drugo krajevno pristojno sodišče. tekst : Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep z dne 6.3.2009 in sklep z dne 23.4.2007 razveljavita ter vrne zadeva v ponovno odločanje.Dovoli se izbris vpisov, ki so bili napravljeni na podlagi teh sklepov, izbris zaznambe zavrženja predloga in ponoven vpis plombe.O b r a z l o ž i t e v :Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor predlagateljice, ki ga je vložila zoper sklep zemljiškoknjižne referentke z dne 23.4.2007, opr. št. Dn. 542/2007 o zavrženju vknjižbe služnostne pravice, kot neutemeljen. Zoper sklep o zavrnitvi ugovora vlaga pritožbo predlagateljica in navaja, da vztraja pri razlogih, ki jih je navedla že v ugovoru zoper sklep zemljiškoknjižne referentke z dne 23.4.2007. Z zemljiškoknjižnim predlogom je predlagala zgolj vknjižbo služnostne pravice v obsegu, kot izhaja iz zemljiškoknjižnega dovolila, predlog je bil vložen pred pristojnim sodiščem, to je sodiščem, ki je po 126. členu Zakona o zemljiški knjigi krajevno pristojno za odločanje o predlaganem vpisu. Sodišče je s svojo zahtevo po dodatnem izvodu listine kršilo določbo 7. odstavka 142. člena ZZK-1, saj je to določilo napačno tolmačilo, hkrati pa je zavrglo predlog o tistem, kar je predlagatelj predlagal in za kar je sodišče tudi pristojno. Zavrženje bi se lahko nanašalo le na tisti del, za katerega je pristojno Okrajno sodišče v Ljubljani. 2. odstavek 145. člena ZZK-1 nedvomno potrjuje stališče predlagateljice, saj določa, da se zavrže predlog le v tistem delu, ki se nanaša na vpise, v katerih je krajevno pristojno odločati drugo zemljiškoknjižno sodišče in zato predloga v delu, v katerem se zahteva vknjižba služnosti, ni mogoče zavreči. Pritožnica opozarja tudi na to, da je poočitev pomožni vpis, ki se izvede po uradni dolžnosti, torej brez sodelovanja predlagatelja ali kogarkoli in da je podlaga za poočitev sklep Okrajnega sodišča v Litiji, ne pa listina, katere prepis je sodišče zahtevalo od predlagateljice. Opozarja tudi na dosedanjo prakso, ki obstaja v zvezi z vknjižbo služnostne pravice in poočitvijo takih vpisov, ki je drugačna od izpodbijane odločitve. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa nadalje izhaja, da odloča o poočitvi stvarne služnosti pri gospodujočem zemljišču tisto sodišče, ki odloča o stvarni služnosti, torej Okrajno sodišče v Litiji. Glede na to je še dodatno nerazumljiva zahteva po dodatnem prepisu listine, saj to listino sodišče že ima, Okrajno sodišče v Ljubljani pa je ne potrebuje, saj o poočitvi ne bo odločalo. Pritožnica predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa ter sklepa zemljiškoknjižnega referenta in vračilo zadeve v ponovno odločanje ter hkrati izbris vseh vpisov, ki so nastali zaradi izpodbijanih sklepov ter ponoven vpis plombe.Pritožba je utemeljena.Po 118. členu Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) se v zemljiški knjigi pri gospodujoči nepremičnini poočiti povezava med vpisom stvarne služnosti, ki je vknjižena pri služeči nepremičnini . O poočitbi, ki je po 114. členu ZZK-1 pomožni vpis, odloči po 3. odstavku 118. člena ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti, če dovoli vpis, v zvezi s katerim se ta poočitba vpiše. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, o poočitvi stvarne služnosti pri gospodujočem zemljišču, glede na citirano določilo 3. odstavka 118. člena ZZK-1, odloči sodišče, ki odloča o stvarni služnosti, čeprav se gospodujoče zemljišče ne nahaja na njegovem območju in tudi v primeru, da predlog za vpis stvarne služnosti predloga za poočitev ne vsebuje (saj gre za vpis po uradni dolžnosti). Glede na to, da je predlagateljica svoj predlog vložila pri krajevno pristojnem zemljiškoknjižnem sodišču in je predlogu priložila tudi listino, ki je podlaga za predlagani vpis, zato ni bilo nobene zakonske podlage za to, da je sodišče na podlagi 7. odstavka 142. člena v zvezi z 144. in 145. členom ZZK-1 pozvalo predlagateljico, da naknadno priloži še fotokopijo listine za drugo krajevno pristojno sodišče v Ljubljani. Zakon namreč obveznost, da predlagatelj priloži predlogu še ustrezno število prepisov listine (in ne fotokopij) predvideva le v primeru, da se s predlogom zahtevajo vpisi, o katerih so pristojna odločati druga zemljiškoknjižna sodišča, ne predvideva pa tega za primer pomožnega vpisa, ki se ne izvede na predlog ampak po uradni dolžnosti in o katerem vedno odloča isto sodišče, ki odloča o glavnem vpisu. Če je torej sodišče krajevno pristojno za glavni vpis, je pristojno tudi za poočitbo in do situacije, ki jo predvideva 7. odstavek 142. člena sploh ne more priti. Da je takšna razlaga pravilna kaže tudi določilo 145. člena ZZK-1 , ki določa, da zemljiškoknjižno sodišče zemljiškoknjižni predlog v delu, v katerem se nanaša na vpise, o katerih je krajevno pristojno odločati drugo zemljiškoknjižno sodišče, v primeru neupoštevanja 7. odst. 142. člena (in neupoštevanju sklepa o dopolnitvi predloga) zavrže. V konkretnem primeru je za odločanje tako o glavnem kot pomožnem vpisu pristojno isto sodišče in uporaba te sankcije zato sploh ne pride v poštev. V primeru poočitbe služnosti je popolnoma jasno, da se poočitev izvrši, če se dovoli glavni vpis in obratno, ne more pa se dovoliti glavni vpis in „zavreči“ pomožni vpis, o katerem se odloči po uradni dolžnosti, ne glede na to, da ga izvede drugo zemljiškoknjižno sodišče. To je bilo očitno tudi stališče sodišča prve stopnje, ki pa je nato, namesto da bi o predlogu odločilo, celoten predlog zavrglo, torej tudi v delu, ki se nanaša na glavni vpis in za katerega ni dvoma, da je o njem pristojno odločati in ga tudi izvesti.Ker sta torej sklep zemljiškoknjižne referentke o zavrženju zemljiškoknjižnega predloga ter sklep zemljiškoknjižnega sodnika o zavrnitvi ugovora zoper ta sklep glede na opisano nepravilna, je pritožbeno sodišče na podlagi 161. člena ZZK-1 pritožbi ugodilo in razveljavilo tako izpodbijani sklep kot sklep zemljiškoknjižnega referenta ter zadevo vrnilo v ponovno odločanje. Hkrati je dovolilo tudi izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi obeh sklepov, izbris zaznambe zavrženja vpisa in ponoven vpis plombe.

+

Izberi vse|Izvozi izbrane