Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 10146cT1DcCUyMDU0Mi8yMDEzJmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmc2hvd1R5cGU9ZGl2JnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9OA==

Dokument: VSL sodba II Cp 3030/2016, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 15.03.2017

Institut: uporabnina - skupno premoženje - delež na skupnem premoženju - prikrajšanje - onemogočanje souporabe - nedovoljene pritožbene novote - prekluzija - zapadlost

Jedro: Toženčevo izpostavljanje, da sam živi v vikendu šele od avgusta leta 2013 dalje, za odločitev o tožbenem zahtevku ni bistveno. Ker slednji trditev tožnice, da ji je kot solastnici v celotnem (s tožbo zajetem) obdobju souporabo (soposest) vikenda onemogočil, v postopku na prvi stopnji nikoli... ni ustrezno prerekal, okoliščina, za kakšen namen točno je tega v relevantnem obdobju uporabljal, ni odločilna.Tožnici je moč uporabnino za vikend in leseno lopo (v mesečni višini, ki jo ugotavlja sodišče prve stopnje) prisoditi le glede zneskov, ki so zapadli do konca glavne obravnave. Kar je iz naslova uporabnine za omenjeni bivalni vikend in leseno lopo tožnica zahtevala po tem datumu, pa je treba kot neutemeljeno zavrniti.

+

Dokument: VSL sklep IV Cp 3385/2014, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 24.12.2014

Institut: preprečevanje nasilja v družini - ukrep prepovedi nasilnih dejanj - prepoved približevanja - podaljšanje veljavnosti ukrepov - trajanje ukrepov - maksimalna časovna veljavnost

Jedro: Ukrep prepovedi približevanja je bil tožencu za šest mesecev izrečen s sklepom 17. 12. 2013, kar pomeni, da je to lahko veljalo le do 17. 6. 2014, šestmesečno podaljšanje pa je bilo v vsakem primeru lahko le do 17. 12. 2014. Ker je ta čas absolutno že potekel, ni več nobene potrebe, da se... postopek odločanja o utemeljenosti podaljšanja veljavnosti ukrepov prekinja, ker ga je treba samo še ustaviti. Ukrepom je namreč potekla maksimalna časovna veljavnost; zaradi nesuspenzivnosti pritožbe (ugovora) so veljali, četudi so bili morda neutemeljeno izrečeni.

+

Dokument: VSL Sodba I Cp 2806/2017, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 16.05.2018

Institut: varstvo kupcev stanovanj - pravni interes za tožbo - izpolnitev obveznosti - splošni pogoji prodaje posameznih delov stavbe - izročitev bančne garancije - bančna garancija za odpravo skritih napak - garancijski list - etažni načrt - izročitev predhodnega etažnega načrta - tehnična dokumentacija - upnikove pravice - pogodbena kazen

Jedro: Ker so splošni pogoji sestavni del vsake prodajne pogodbe (katere predmet je posamezen del stavbe) in ker njihova vsebina v obravnavani zadevi ne izpolnjuje vseh zahtev iz osmega odstavka 8. člena ZVKSES, bi lahko tožnica „kvečjemu“ osporavala njihovo veljavnost oziroma (posledično veljavnost... same) prodajne pogodbe. A česa takega v tem postopku ne uveljavlja. 26. člen ZVKSES ne določa, da kupec, če mu prodajalec bančne garancije ne izroči ob izročitvi stanovanja, izgubi pravico zahtevati takšno garancijo. Ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bila tožnica, ker izročitve garancije ni zahtevala ob izročitvi nepremičnine, z zahtevo na izročitev bančne garancije (z dne 5. 2. 2013) oziroma samo tožbo prepozna, zato ni moč pritrditi.

+

Dokument: VSL Sklep I Cp 162/2018, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 28.03.2018

Institut: začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - namen zavarovanja z začasno odredbo - neprimeren način za dosego namena zavarovanja - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve - prepoved odtujitve in obremenitve premičnin - pogodba o dosmrtnem preživljanju - ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju - prenos lastninske pravice - izročitev premoženja

Jedro: Predlagana je zaznamba prepovedi vknjižbe lastninske pravice na podlagi Pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 8. 8. 2013. Z zaznambo se opravi vpis le tistih pravnih dejstev, za katera zakon določa, da se vpisujejo v zemljiško knjigo (40. člen ZZK-1). Kot edino zaznambo, ki preprečuje prenos... lastninske pravice, pa določbe ZZK-1 predvidevajo zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve (98. člen ZZK-1). Zaznambe prepovedi vpisa lastninske pravice na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju ZZK-1 ne predvideva niti take (specialne) določbe ne vsebuje OZ.

+

Dokument: VSL Sodba II Cp 2880/2017, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 16.05.2018

Institut: ničnost pogodbe - nična pogodba - navidezna (simulirana) pogodba - avtorsko delo - pogodba o avtorskem delu - pravni posli med zakoncema - obličnost - notarski zapis - oblika notarskega zapisa

Jedro: Po 62. členu ZZZDR lahko zakonca sklepata med seboj vse pravne posle, ki bi jih lahko sklenila z drugimi osebami, vendar je za takšne posle v 1. točki 47. člena ZN predpisana stroga obličnost, saj morajo biti sklenjeni v obliki notarskega zapisa. Sankcija za pomanjkljivo obličnost je po prvem... odstavku 55. člena OZ ničnost pravnega posla. Ker sta bili pravdni stranki v času sklenitve Pogodbe o stvaritvi avtorskega dela z dne 30. 12. 2013 zakonca, predpisane obličnosti pa nista upoštevali, je pogodba že iz tega razloga nična. To pomeni, da tožnik plačila na podlagi navedene pogodbe ne more zahtevati.

+

Dokument: VSM Sodba I Cp 891/2019, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 29.10.2019

Institut: zdravniška strokovna napaka - kršitev pojasnilne dolžnosti - nepremoženjska škoda - medicinska napaka (zdravniška napaka) zaplet (komplikacija) pri operativnem posegu - skrbnostjo dobrega strokovnjaka - vzročna zveza - mejni prag zadostne verjetnosti - odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - prekoračitev trditvene podlage tožbe

Jedro: Pritožbi neutemeljeno uveljavljata, da je prvostopenjsko sodišče kršilo določilo 7. člena ZPP v povezavi z 212. členom ZPP, ker je prekoračilo trditveno podlago v tožbi in s tem zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki je vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe. Upoštevan... čas trajanja hudih telesnih bolečin, ki presega trditveno podlago v tožbi, na višino odmerjene odškodnine iz tega naslova ni odločilno vplival, saj paleta ostalih telesnih bolečin, ki so izzvenele šele po zadnji operaciji 4. 4. 2013 in številne nevšečnosti, ki jih je tožnica utrpela, višino odmerjene odškodnine iz tega naslova v celoti podpirajo.

+

Dokument: VSL Sklep I Cp 1880/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 11.12.2019

Institut: vrednost spornega predmeta - opredelitev vrednosti spornega predmeta - določitev vrednosti spornega predmeta - nepristojno sodišče - stvarna pristojnost - umik tožbe - odločitev o pravdnih stroških

Jedro: Pritožnik se v zvezi s prav(iln)o vrednostjo spora (oziroma uporabo tretjega odstavka 44. člena ZPP) ne more sklicevati na ugovore, ki so jih v zvezi s tem podali toženci. Sam je bil namreč upravičen (in hkrati dolžan) določiti vrednost spornega predmeta, prav tako pa ga je imel možnost tudi... korigirati (če je menil, da tožena stranka temu upravičeno ugovarja). Tega ne le, da ni storil, ampak je v vlogi z dne 7. 10. 2013 izrecno navedel, da je vrednost spornega predmeta pravilno navedena.

+

Dokument: VSL Sklep I Cp 202/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 09.05.2019

Institut: odločitev o pravdnih stroških - rok za priglasitev stroškov postopka - priglasitev stroškov do konca glavne obravnave - sodna taksa za sodbo - nastanek taksne obveznosti - dodatni sklep

Jedro: Stranka mora zahtevati povrnitev stroškov najpozneje do konca obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških, razen, če gre za odločbo brez poprejšnjega obravnavanja (tretji odstavek 163. člena ZPP).V konkretnem primeru je bil zadnji narok pred izdajo sodbe, s katero je bilo odločeno o... stroških postopka, opravljen 13. 4. 2017. Tožnica, ki ji je obveznost plačila sodne takse za sodbo nastala že 20. 6. 2013, bi morala zato najkasneje takrat zahtevati tudi povračilo takse za sodbo. Ker tega ni storila, je njen predlog, da se ji ta strošek (dodatno) prizna, prepozen in ga je treba zavreči.

+

Dokument: VSL Sklep I Cp 1165/2018, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 26.09.2018

Institut: prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - napotitveni sklep - tožba na ugotovitev neveljavnosti oporoke - lastnoročna oporoka - manj verjetna pravica

Jedro: Pritožnik je v postopku pred sodiščem prve stopnje trdil, da je zapustnica izjavo (oporoko) z dne 7. 6. 2013 napravila na podlagi ponarejene osebne izkaznice ter prerekal pristnost njenega podpisa na oporoki. Ostali dediči so takšnim trditvam nasprotovali. Sodišče prve stopnje je torej pravilno... ugotovilo, da so med dediči sporna dejstva, od katerih je odvisna veljavnost oporoke. Ker zapuščinsko sodišče ne sme samo presojati spornih dejstev, od katerih je odvisna veljavnost oporoke in s tem pravica do dediščine, je ravnalo prav, ko je zapuščinsko obravnavo prekinilo in stranke napotilo na pravdo. Interes za dokazovanje dejstev v zvezi z neveljavnostjo oporoke ima tisti dedič, ki oporoke ne priznava.

+

Dokument: VSL Sodba II Cp 1604/2018, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 05.12.2018

Institut: pritožbene novote - pogodba o štipendiranju - aneks - neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti - dejansko stanje

Jedro: Pritožnik pritožbo gradi na pritožbeni novoti, da se je (štipendist) s soglasjem štipenditorja prepisal na drugo fakulteto, pri čemer ne pojasni, zakaj tega ni zatrjeval v postopku pred sodiščem prve stopnje. Tega dejstva zato pritožbeno sodišče skladno s prvim odstavkom 337. člena ZPP,... ne more upoštevati. Ob tem zgolj dodaja, da tudi če bi ga toženec zatrjeval pravočasno, to na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ne bi vplivalo, saj se prepis na drugo fakulteto nanaša na študijsko leto 2015/2016 in ne na pogodbeno relevantno leto 2013/2014, pa tudi ne na študijsko leto 2014/2015, ki bi ga lahko časovno zajemalo obdobje mirovanja, če bi bil aneks sklenjen.

+

Dokument: VSM Sklep I Cp 528/2017, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 29.08.2017

Institut: civilna družba - skupni namen družbenikov - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - nevarnost, da zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, uveljavitev terjatve ne bo mogoča ali pa bo precej otežena

Jedro: Tožnika nista spremenila tožbenega zahtevka, temveč sta ga samo dopolnila oziroma konkretizirala. Še vedno namreč prvi tožnik zahteva enako kot v tožbi - polovico zneska dobička iz kapitala, ustvarjenega ob prodaji poslovnega deleža v družbi A. d.o.o., za katerega pa je tekom postopka izvedel,... da znaša 5.332.500,00 EUR in je zato s pripravljalno vlogo z dne 9. 1. 2013 zgolj dopolnil tožbo. Zastaralni rok, v kolikor se šteje, da je začel teči z dnem prodaje družbe A. d.o.o. 29. 6. 2006, je bil z dnem vložitve tožbe 14. 6. 2011 pretrgan.

+

Dokument: VSK sklep CDn 390/2013, Sodišče: Višje sodišče v Kopru, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 19.09.2013

Institut: zaznamba izvršbe - učinki zaznambe prepovedi nedovoljene gradnje - ovira za pravnoposlovno razpolaganje imetnika pravice

Jedro: ZGO-1 daje le materialnopravno podlago za vpis prepovedi, načina vpisa in učinke vpisa pa določa ZZK-1. V 100a členu je tako določeno, da se za zaznambo prepovedi zaradi nedovoljene gradnje smiselno uporabljajo 98. člen, 99. člen ter prvi, tretji in četrti odstavek 100. člena ZZK-1.

Dokument: VSM Sklep I Cp 933/2018, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 27.11.2018

Institut: duševne bolečine zaradi neupravičenega odvzema prostosti - odškodnina za pripor - poškodba - protipravno ravnanje policista - zavrnitev izvedbe predlaganih dokazov - neupravičen izostanek z naroka - objektivna odgovornost države - pričnina - nadomestilo plače za čas zadržanosti od dela

Jedro: Četudi odreditev pripora ni bila nezakonita ali protipravna, obdolženemu pripada odškodnina, če kasneje v kazenskem postopku zoper njega ni bila izdana obsodilna sodba.

Dokument: VSL sklep II Cp 3222/2016, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 15.03.2017

Institut: neutemeljen pripor - odvzem prostosti - odškodninska odgovornost države - pravica do odškodnine - pravica do osebne svobode - odškodnina zaradi neutemeljenega pripora - ekstradicijski pripor - postopek za izročitev obdolženca tuji državi - nedovoljeno ravnanje oškodovanca

Jedro: Drži, da pripor v ekstradicijskem postopku predstavlja neke vrste ukrep za zagotovitev navzočnosti obdolženca, da bi se lahko izvedel kazenski postopek v državi prosilki, a tega pripora ni mogoče ločevati od klasičnega pripora v (pred)kazenskem postopku. Res je sicer, da bi lahko jezikovna... razlaga dopuščala tudi takšno razlago, da zakonodajalec za tovrstni odvzem prostosti ni predvidel odškodninske odgovornosti države v odvisnosti od izida kazenskega postopka. A vendar je treba pri tem upoštevati teološko razlago, ki ima oporo v 30. členu Ustave RS, s katero je priznana pravica do odškodnine vsakomur, ki mu je bila neutemeljeno odvzeta prostost. Pripor v ekstradicijskem postopku je takorekoč izenačen s priporom v (pred)kazenskem postopku.

+

Dokument: VSL Sodba I Cpg 590/2017, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 13.12.2018

Institut: najemna pogodba - najem poslovnih prostorov - odstop od najemne pogodbe - nalog za izpraznitev poslovnega prostora - procesne predpostavke - zapadlost terjatve - obličnost najemne pogodbe - ustni dogovor o bistvenih sestavinah pogodbe - dokazni predlog - zaslišanje priče

Jedro: Sodišče mora izvesti tiste dokaze, ki so pomembni za odločitev v konkretni zadevi (213. člen ZPP). Sodišču ni treba izvesti tistih dokazov, ki glede na materialno pravo, ki ga je treba uporabiti, niso pomembni. Ti dokazi na odločitev ne morejo vplivati, tudi če potrdijo navedbe, v zvezi s... katerimi so bili predlagani (prim. VSRS sklep III Ips 93/2011 z dne 15. 10. 2013).


Obrazložitev: ... za odločitev v tem sporu, poleg Pogodbe, predstavljajo določila ZPSPP, ki urejajo prenehanje najemnega razmerja in se smiselno uporabljajo tudi za podnajemne pogodbe (prim. 32. člen ZPSPP).Odgovor na pritožbeni očitek, da ni bilo jasno, kaj je predmet postopka7. Tožena stranka v pritožbi pravilno opozarja, da ZPSPP loči med odpovedjo (24. člen ZPSPP) in odstopom od najemne pogodbe (28. člen ZPSPP). Razlika je (med drugim) v tem, da se pogodba lahko odpove ne glede na obstoj krivdnega razloga, odpovedni rok pa znaša najmanj eno leto. Odstop od pogodbe pa je dovoljen ...
+

Dokument: VSL sodba I Cp 28/97, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 06.03.1997

Institut: kupna pogodba - čas plačila - izročitev stvari - prodaja na obroke - odstop od pogodbe

Jedro: Če naj bi kupec plačeval po obrokih, še preden mu je stvar izročena, ne gre za obročno prodajo, ampak za prodajo s posebnim dogovorom o plačilu kupnine. 

Dokument: VSM sklep I Cp 649/2016, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 13.09.2016

Institut: izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - razveljavitev izročilne pogodbe - nesklepčnost tožbe - zavrnitev tožbenega zahtevka - pravilna formulacija tožbenega predloga - izpodbojnost pravnega dejanja po določbah ZFPPIPP - pravni posel v dobro ožje povezane osebe - predpostavke izpodbojnosti - solastništvo stečajnega dolžnika in osebe, ki ni stečajni dolžnik, na izročeni nepremičnini

Jedro: V skladu s tretjim odstavkom 275. člena ZFPPIPP se izpodbojni zahtevek, katerega predmet je pravno dejanje, na podlagi katerega je bila opravljena vknjižba lastninske ali druge stvarne pravice v korist določene osebe, uveljavlja z izbrisno tožbo v skladu s 1. točko drugega odstavka 243. člena... ZZK-1. V predmetni zadevi je predmet izpodbijanja zavezovalni pravni posel - pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja SV 193/2013 z dne 15. 2. 2013, na podlagi katere je oseba, v korist katere je bilo izpodbijano pravno dejanje izvedeno, pridobila lastninsko pravico.Sodišče druge stopnje ugotavlja, da ponovna vknjižba lastninske pravice v korist stečajnega dolžnika hkrati pomeni tudi izbris lastninske pravice in ostalih izvedenih pravic vknjiženih v korist obdarjenca, zato posebnega zahtevka za izbris te vknjižbe ni treba postaviti, saj je ta zahtevek že vključen v zahtevku za ponovno vknjižbo lastninske pravice v korist stečajnega dolžnika. Če je zavezovalni pravni posel razveljavljen, zemljiškoknjižno dovolilo zaradi njegove odvisnosti od veljavnosti zavezovalnega posla neha veljati že zaradi pravnega dejanja razveljavitve zavezovalnega pravnega posla. Zato v primeru, da ima značilnosti izpodbijanega pravnega dejanja sam zavezovalni pravni posel (izročilna pogodba), poseben zahtevek za razveljavitev zemljiškoknjižnega dovolila ni potreben.

+

Dokument: VSL Sodba II Cp 1978/2017, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 05.04.2018

Institut: prometna nesreča - poškodba v prometni nezgodi - odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost zavarovalnice - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - povrnitev nepremoženjske škode - povrnitev premoženjske škode - denarna odškodnina - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina denarne odškodnine - zakonske zamudne obresti od dosojene odškodnine - zamuda - tek zakonskih zamudnih obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - izgubljeni dobiček - škoda zaradi izgube zaslužka - bodoča škoda - samostojni podjetnik - izpad pričakovanega dohodka - izvedensko mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - pripombe na izvedensko mnenje - pogoji za ponovitev dokaza - nedovoljene pritožbene novote

Jedro: Tožena stranka glede nepremoženjske škode tožnika ni pozvala k dopolnitvi odškodninskega zahtevka, zato se ne more uspešno sklicevati na njegovo neodzivnost. Drugih objektivnih ovir za ovrednotenje škode in plačilo odškodnine ni navajala, zato je s pretekom 14 dni od prejema odškodninskega... zahtevka (16. 8. 2013) prišla v zamudo in mora od dne 31. 8. 2013 tožniku plačati zakonske zamudne obresti (prvi odstavek 943. člena OZ). Ni pomembno, ali je v času bolniškega staleža delo za naročnika namesto tožnika opravljal kakšen drug izvajalec. Ključno je, da ga zaradi poškodbe, ki jo je utrpel v prometni nesreči, ni mogel opraviti tožnik in zato ni ustvaril pričakovanih prihodkov. Izvedenka je povprečni dohodek izračunala tako, da je od prihodkov odštela stroške. Pojasnila je tudi, da je kot stroške upoštevala vse odhodke, ki jih je tožnik izkazoval v knjigi prihodkov in odhodkov, razen amortizacije, ki ni strošek. Res je, da je moral tožnik stroške plačati v vsakem primeru in teh stroškov ni mogoče upoštevati kot izgubo njegovega dohodka (ki je razlika med ugotovljenimi prihodki in odhodki). Izvedenka je že v pisni dopolnitvi mnenja pojasnila, da tega ni storila. Stroške za meseca junij in julij je upoštevala, da je ugotovila, ob kolikšnih prihodkih bi tožnik dosegel izračunani povprečni mesečni dohodek, kar je zaslužek, ki ga je utemeljeno pričakoval, pa mu ga je škodni dogodek preprečil.

+

Dokument: VSL Sodba II Cp 1444/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 25.09.2019

Institut: kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kolektivne organizacije - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - kabelska retransmisija glasbenih del - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - višina nadomestila - pravna praznina - neobstoj veljavne tarife - deljiva terjatev - sklepčnost tožbe - predobstoječa glasba v avdiovizualnih delih - licenčna pogodba - ugovor zastaranja - neupravičena pridobitev - splošni petletni zastaralni rok - pretrganje zastaranja - tek zakonskih zamudnih obresti

Jedro: Ugovor o nesklepčnosti tožbe je bil pravilno zavrnjen. Ni nesklepčna tožba, s katero tožnik uveljavlja le del terjatve za kabelsko retransmisijo glasbenih del. Tožnik je ponudil dovolj trditev, ki v primeru, da se izkažejo za resnične, omogočajo ugoditev tožbenemu zahtevku. V presojo o... nesklepčnosti tožbe tudi ne vodi okoliščina, da je tožnik v drugem sporu (za isto obdobje) uveljavljal zahtevek za plačilo nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del v RA programih. V praksi obstajata oba načina izkoriščanja avtorskih del (in lahko posamezni kabelski operater retransimira le enega od obeh načinov), ki imata (sta imela) različno pravno podlago (prenos pravic so urejale različne licenčne pogodbe), kar pomeni, da gre po naravi za deljivo terjatev, ki jo tožnik lahko uveljavlja v več/ločenih postopkih. Zastaranje se pretrga, ko dolžnik pripozna dolg, kar lahko stori ne le z upniku dano izjavo, temveč tudi tako, da kaj plača na račun, da plača obresti ali da zavarovanje (prvi in drugi odstavek 364. člena OZ). S plačilom zneska, za katerega je toženec menil, da predstavlja njegovo celotno obveznost, toženec ni pripoznal celotnega vtoževanega zneska, pač pa le za plačani znesek. Ob navedenem in ob dejstvu, da je bila tožba vložena 30. 1. 2018, je vtoževana terjatev za obdobje od 1. 1. 2013 do 29. 1. 2013 zastarala.

+

Dokument: VSL Sodba I Cp 1216/2018, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 12.12.2018

Institut: posojilna pogodba - zavarovanje terjatve - menica - menična izjava - bianco menica - menično poroštvo - pooblastilo za izpolnitev menice - trditvena podlaga - prekluzija - prepozne trditve - spremenjene trditve stranke - kasnejša sprememba trditev - dopolnitev trditvene podlage - materialno procesno vodstvo - ponovljeni postopek pred sodiščem - novo sojenje

Jedro: Trditev tožnice iz novega sojenja, da so bile menice s strani toženca izročene že pred podpisom posojilne pogodbe z dne 24. 9. 2013 ter da sta se pravdni stranki sporazumeli, da se že v letu 2011 dane menice upoštevajo kot zavarovanje tudi za posojilno pogodbo z dne 24. 9. 2013, s katerimi je v... bistvenem delu spremenila in ne zgolj razširila (oziroma konkretizirala) prvotno trditveno podlago, sodišče pravilno ni upoštevalo z obrazložitvijo, da je imela tožnica možnost, da v navedeni smeri spremeni trditveno podlago na prvem naroku, pa tega kljub temu, da je bil na njem prisoten njen odvetnik, ni storila. Tožnica ob tem, ko je spremenila trditveno podlago, tudi ni pojasnila, da teh novih, drugačnih trditev brez svoje krivde ni mogla navesti že na prvem naroku (četrti odstavek 286. člena ZPP). Ker je tožnica (že) v prvem sojenju podala zadostno trditveno podlago v zvezi s spornim meničnim poroštvom toženca (navedla je vsa odločilna dejstva v zvezi s spornim dejanskim stanjem oziroma pravnim razmerjem), tudi ni utemeljen pritožbeni očitek, da bi jo moralo sodišče prve stopnje v okviru materialno procesnega vodstva (285. člen ZPP) pozvati, da pomanjkljivo trditveno podlago (ustrezno) dopolni.

+

Izberi vse|Izvozi izbrane