Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 10146cT1DcCUyMDU0Mi8yMDEzJmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmc2hvd1R5cGU9ZGl2JnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9NDk0

Dokument: VSL sodba I Cpg 1166/2012, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 06.12.2013

Institut: solidarna odgovornost podjetnika - prenos podjetja na d.o.o. - potrjena prisilna poravnava nad prevzemnikom premoženja - popolno poplačilo - samostojni podjetnik posameznik - odgovornost poroka po potrjeni prisilni poravnavi nad dolžnikom

Jedro: Sankcija neizpolnitve prevzete obveznosti s strani prevzemne družbe je odgovornost toženca kot bivšega podjetnika, ki za obveznost do upnika odgovarja z vsem svojim premoženjem, kar kaže na njegovo solidarno odgovornost, kar pomeni, da lahko tožnica terjatev uveljavlja bodisi od obeh, bodisi le... od enega izmed njiju.Toženec je glede na njegovo solidarno odgovornost solidarni sodolžnik insolventne prevzemne družbe. Tožnica je tako proti tožencu upravičena do popolnega poplačila kljub potrjeni prisilni poravnavi zoper prevzemno družbo.

+

Dokument: VSL sklep II Ip 3900/2012, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Izvršilni oddelek, Datum: 09.01.2013

Institut: davčna izvršba - poplačilo davčnega dolga, zavarovanega s hipoteko - zastaranje zavarovane terjatve - absolutni zastaralni rok - uradoma upoštevano zastaranje - zastavna pravica - zavarovanje - seznam izvršilnih naslovov

Jedro: Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo določbo 126.a člena ZDavP-2, ki varuje glavnico davčne obveznosti pred desetletnim absolutnim zastaranjem obveznosti, saj bi moral biti davčni dolg najprej zavarovan s hipoteko, zatem pa bi moral biti vložen predlog za izvršbo pred potekom zastaralne... dobe.Tako kot davčni organ, mora tudi sodišče ves čas postopka po uradni dolžnosti paziti, ali je obveznost zastarala

+

Dokument: VSM sklep I Ip 920/2014, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 05.12.2014

Institut: nepremičninska izvršba - prednostna pravica do poplačila iz kupnine - terjatev zakonite preživnine - obseg prednosti - načelo realitetne prioritete - ustavnoskladna razlaga - meje dopustne (ustavnoskladne) razlage zakonskega besedila - ustavno načelo delitve oblasti - jasnost besedila - namenska razlaga - sistemska razlaga - argument koherence - posebno ustavno varstvo otrokovih pravic - pravica do zasebne lastnine - tehtanje ustavnih pravic - praktična konkordanca

Jedro: Sodišče prve stopnje je razdelilo kupnino tako, da je upoštevalo prednostno poplačilo za preživninske terjatve omejeno le za zadnje leto, kar je v nasprotju z jasno zakonsko vsebino določila 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ, ki tovrstno omejitev opredeljuje le za prispevke za socialno... zavarovanje, ne pa tudi za ostale v 3. točki navedene terjatve, med njimi terjatve zakonite preživnine.

+

Dokument: VSM sklep I Ip 197/2014, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 22.08.2014

Institut: sprememba lastništva - sklep o izročitvi nepremičnine

Jedro: Sprememba lastništva ni ovira za izdajo sklepa o izročitvi. Po drugem odstavku 170. člena ZIZ pridobi upnik zastavno pravico na nepremičnini z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini, po četrtem odstavku 87. člena ZZK-1 pa ima zaznamba izvršbe za... posledico, da sklep o izročitvi nepremičnine kupcu in druga pravna dejanja, opravljena v izvršilnem postopku, učinkujejo proti zemljiškoknjižnemu lastniku in proti osebam, v korist katerih je bila pravica vknjižena po trenutku začetka učinkovanja zaznambe izvršbe.

+

Dokument: VSL sodba I Cpg 1645/2015, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 13.01.2016

Institut: pogodba o finančnem leasingu - odstop od pogodbe - izbirno upravičenje - zaključni finančni obračun - dolžnost vrnitve predmeta leasinga - dolžnost prodaje predmeta leasinga - poračunavanje kupnine s preostalo obveznostjo leasingojemalca - vrednost opreme - dolg leasingojemalca ob odstopu od pogodbe - vračunavanje vrednosti predmeta leasinga - trditveno in dokazno breme - neunovčljivost predmeta leasinga - pogodba o hrambi predmetov - onemogočanje prodaje predmeta leasinga - ravnanje leasingojemalca - izguba vrednosti predmeta leasinga

Jedro: Tako opredeljenih pogodbenih obveznosti pravdnih strank ni mogoče razlagati drugače kot, da je tudi na strani leasingodajalca v primeru odstopa od pogodbe po vrnitvi predmeta leasinga dolžnost prodaje predmeta leasinga in poračunavanja kupnine s preostalo obveznostjo leasingojemalca. V skladu z... drugim odstavkom 54. člena Splošnih pogojev je leasingodajalec upravičen terjati od leasingojemalca samo razliko med doseženo kupnino in preostalo obveznostjo leasingojemalca. Materialnopravno zmotno pa je s tem v zvezi stališče pritožnika, da v primeru neprodaje predmeta leasinga ne bi bil dolžan zmanjševati pogodbene obveznosti leasingojemalca. Takšna razlaga bi namreč pripeljala do neenakopravnega položaja tožeče stranke, ki bi na ta način od leasingojemalca dobila izplačan celoten pozitivni pogodbeni interes (zapadle obroke do odstopa od pogodbe ter odškodnino v obliki nezapadlih obrokov do izteka pogodbe), poleg tega pa bi ji ostal v lasti predmet leasinga, ki ga je prejela vrnjenega od leasingojemalca. Takšen ugovor tožeče stranke bi bil lahko utemeljen samo ob predpostavki neunovčljivosti predmeta leasinga oziroma, da bi bil le-ta brez tržne vrednosti. Tega pa tožeča stranka v postopku ni zatrjevala, oziroma se je celo izrecno sklicevala na ocenjeno vrednost po cenitvi na dan 30. 10. 2011, to je približno pet mesecev po odstopu od pogodbe.Ker je do onemogočanja prodaje predmeta leasinga prišlo očitno zaradi ravnanja tožene stranke v nasprotju z dogovorom o deponiranju v poslovnih prostorih tožene stranke, torej iz razlogov na strani tožene stranke, se je tožena stranka neutemeljeno sklicevala na izgubo vrednosti vozila zaradi prepozne prodaje.

+

Dokument: VSL sodba in sklep I Cpg 1015/2012, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 04.04.2013

Institut: izločitev sodnika - sodelovanje sodnika v isti zadevi pred nižjim sodiščem - pravna korist za ugotovitveni tožbeni zahtevek - ničnost pogodbe - lastninska pravica na nepremičnini

Jedro: Kljub temu, da sta zadevi lahko vsebinsko povezani, v procesnem pomenu ne predstavljata iste zadeve. Ni podan razlog za izločitev po 5. točki 70. člena ZPP, če je sodnik, ki odloča na okrožnem sodišču, odločal tudi na okrajnem sodišču v drugi zadevi, pa četudi je ta z zadevo pred okrožnim... sodiščem lahko vsebinsko povezana.Tožeča stranka nima pravnega interesa uveljavljati pravic za drugo pravno osebo, če sama ni njena (univerzalna ali singularna) pravna naslednica.

+

Dokument: VSL sodba in sklep I Cpg 636/2012, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 11.07.2013

Institut: gradbena pogodba - odgovornost za škodo tretjemu - škoda pri gradnji avtoceste - odškodninska odgovornost Republike Slovenije - krivdna odgovornost naročnika gradbenih del - odgovor na pritožbo kot pritožba - navedbe v odgovoru na pritožbo

Jedro: Pritožnikovemu nasprotniku je treba priznati pravico, da v odgovoru na pritožbo izpodbija zase neugodne dejanske ugotovitve, ter da uveljavlja tudi kršitve postopka, ki so bile storjene v zvezi s tem. Zato je treba obravnavati razloge, ki jih vsebuje odgovor na pritožbo, in nanje odgovoriti. V tem... smislu ima odgovor na pritožbo pravno naravo pritožbe.Izvajalec mora v svoji osebi izpolniti vse predpostavke katere od deliktnih norm. Če jih, potem odgovarja skupaj z njim oškodovancu tudi naročnik. Smisel 187. člena OZ je torej, da odredi solidarno odgovornost tudi za naročnika, sam po sebi pa predstavlja zgolj poseben primer skupaj povzročene škode.Če je bil pri gradnji avtoceste udeležen Dars in je pri tem nastala škoda, so sodišča v nekaterih odločbah videla pravni temelj odgovornosti Republike Slovenije v 3. odstavku 133. člena OZ. S takšnim pravnim stališčem se pritožbeno sodišče ne strinja. Navedena določba OZ se nanaša na škodo pri opravljanju splošno koristne dejavnosti, za katero je dal dovoljenje pristojni organ. Zahteva se lahko le povrnitev običajne meje presegajoče škode.Odgovorna oseba odgovarja za škodo, kot je nastala v konkretnih okoliščinah in ne v tipičnih (povprečnih) ali celo v zanjo idealnih okoliščinah. Zato mora nadomestiti takšno konkretno škodo, kot je nastala, in ne takšno, kot bi nastala v zanjo nemara ugodnejših razmerah. Za odgovorno osebo neugodne razmere, npr. predispozicija konkretnega oškodovanca, torej vzročne zveze ne prekinejo.

+

Dokument: VSL Sodba I Cpg 923/2017, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 21.03.2018

Institut: napake v solidnosti zgradbe - odgovornost investitorja - odgovornost prodajalca - zamakanje - pravni temelj - jamčevanje za stvarne napake - odprava napake na stroške prodajalca - nastanek terjatve - odložni pogoj - vpliv prisilne poravnave na terjatev - enoletni rok za sodno uveljavitev zahtevka - prevzem dolga s strani izvajalca - dokazna ocena - dokaz z izvedencem - pritožbene novote - očitek protispisnosti

Jedro: Na potek enoletnega roka za sodno uveljavljanje zahtevka sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, temveč le na ugovor stranke. Ker tožena stranka v pritožbi ni trdila, da je tak ugovor pred sodiščem prve stopnje podala oziroma kdaj ga je podala, v pritožbi pa je z njim prepozna, pritožbene navedbe... o nepravočasnosti tožbe niso utemeljene. Sodišče je ugotovilo, da je glavni vzrok zamakanja v pomanjkljivi izvedbi tlaka in hidroizolacije na terasi ter konzoli objekta, kjer niso bili izvedeni zaključki, vsi ostali vzroki pa bi bili lahko vzrok za zamakanje poleg glavnega vzroka. Nadalje je sodišče prve stopnje ugotovilo tudi, da od sanacije terase dalje do zamakanja ne prihaja več. Glede na ugotovitev, da se pri sanaciji v konstrukcijo lože ni posegalo in kasneje montirana balkonska vrata niso bila odstranjena, je torej očitno, da je bil vzrok zamakanja drugje (in ne v izgradnji lože), tako kot je to ugotovil izvedenec. Napake v solidnosti gradnje obsegajo napake na vseh tistih vitalnih delih objekta, ki bi morali opravljati svojo funkcijo v desetletnem roku, ne da bi se začele kazati napake zaradi običajne dotrajanosti oziroma uporabe objekta. Poleg napak na konstrukcijskih delih objekta, ki ogrožajo njegovo stabilnost, med napake v solidnosti gradnje spadajo tudi druge napake, zaradi katerih stabilnost objekta sicer ni ogrožena, je pa zaradi njih onemogočena oziroma bistveno okrnjena normalna funkcija objekta. Obveznost odprave napake nastane le pod pogojem, če se napaka dejansko pojavi. V takem primeru pridobi upravnik pravico zahtevati od izvajalca odpravo napak. Glede na nepredvidljivost nastanka napake in njenega obsega, pojmovno ni mogoče zahtevati vnaprej njene odprave. V primeru začetka postopka prisilne poravnave nad izvajalcem del zato tudi ni mogoče te terjatve pretvoriti v denarno terjatev po metodi izračuna iz 161. člena ZFPPIPP. Ker se je napaka pojavila po potrjeni prisilni poravnavi in je posledično tudi terjatev iz naslova jamčevanja za napake nastala po potrjeni prisilni poravnavi, potrjena prisilna poravnava nanjo ne učinkuje.

+

Dokument: VSL sodba I Cpg 1350/2012, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 06.12.2012

Institut: javna priobčitev fonogramov - neupravičena pridobitev - nadomestilo za neupravičeno uporabo fonograma - določitev višine zahtevka - skupni sporazum o višini nadomestil - civilna kazen - dolžnost mesečnega poročanja - povrnitev stroškov izterjave

Jedro: Ker je pravni temelj za določitev višine neupravičene obogatitve, kot tudi civilne kazni, zakonski, višine enega ali drugega ne more določati tožeča stranka kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic. Tega ne more storiti niti sama, niti v dogovoru s kom tretjim. Zato določbe SS 2006,... ki kažejo na morebitni drugačni namen tožeče stranke na eni strani, in še drugih skleniteljev tega sporazuma na drugi strani, ne morejo vplivati ne na višino zahtevkov iz neupravičene obogatitve, ne na višino zahtevkov na temelju civilne kazni. SS 2006 velja za uporabnike s področja obrti, obrti podobnih dejavnosti in gostinstva.

+

Dokument: VSL sodba I Cpg 1071/2011, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 22.05.2013

Institut: materialno procesno vodstvo - nezadostna trditvena podlaga - stroški upravljanja - posel rednega upravljanja - varnostno-receptorska služba

Jedro: Materialno procesno vodstvo se ne aktivira vselej, ko ena od strank svojemu bremenu, trditvenemu ali dokaznemu, ne zadosti, saj le-tega ne nadomešča, temveč predvsem tedaj, ko ta stranka glede na konkretne okoliščine primera ob zadostni skrbnosti opravičeno meni, da mu je zadostila. V danem... primeru pa bi tožeča stranka ob ustrezni skrbnosti glede na trditve, ki jih je podala tožena stranka, morala vedeti, da svojemu trditvenemu bremenu ni zadostila. Dejstvo, da gre za poslovni objekt z veliko lastniki, samo po sebi še ne zadošča za zaključek, da je varnostno-receptorska služba potrebna za nemoteno uporabo oziroma funkcioniranje objekta. Tožeča stranka bi morala pojasniti, zakaj je fizično, protivlomno in protipožarno varovanje objekta potrebno, da se objekt lahko uporablja in da deluje v skladu z njegovim namenom.

+

Dokument: VSL sodba I Cpg 1074/2011, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 12.06.2013

Institut: predkupna pravica - kršitev predkupne pravice - predpostavke odškodninske odgovornosti - prekinitev vzročne zveze - pravno priznana škoda - nemožnost opravljanja nedovoljene dejavnosti - navajanje novih dejstev in dokazov - prekluzija

Jedro: Strogost prekluzije navedb in dokazov je v določbi četrtega odstavka 286. člena ZPP omiljena ob izkazani predpostavki nezakrivljene nemožnosti navajanja in dokazovanja na prvem naroku. Ob tehtanju, kateremu načelu (koncentracije in pospešitve postopka ali zagotavljanja materialno pravilne sodbe)... bo dalo prednost, pa mora sodišče vselej upoštevati okoliščine konkretnega primera.Če bi držala trditev, da opreme ni prejela, bi imela tožeča stranka primarno zahtevek na vrnitev stvari, ne pa odškodninskega zahtevka, z vrnitvijo stvari pa seveda zaradi pravnomočne odločitve o takem zahtevku v tem postopku ne bi mogla uspeti. Škode zaradi nemožnosti opravljanja nedovoljene dejavnosti (v prostorih, v katerih za opravljanje dejavnosti ni imela tožeča stranka obratovalnega dovoljenja) ni mogoče obravnavati kot pravno priznano škodo

+

Dokument: VSC sodba Cpg 374/2012, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 27.03.2013

Institut: substancirano prerekanje trditev

Jedro: Tožena stranka v pritožbi zmotno razloguje, da bi morala tožeča stranka prerekati njen prvi pripravljalni spis z dne 30. 1. 2011 z novo – drugo pripravljalno vlogo, sicer naj bi se štele v njej navedene trditve za priznane. Na toženi stranki je bila v skladu s 451. členom ZPP dolžnost, da v... odgovoru na tožbo navede vsa dejstva in predlaga vse dokaze. Substancirano je morala prerekati substancirane trditve tožeče stranke v njeni prvi pripravljalni vlogi – dopolnitvi tožbe. Če obe stranki v vlogah substancirano podajata trditve, izvede sodišče za popolno ugotovitev dejanskega stanja dokazni postopek. Ni pa zakonske dolžnosti tožeče stranke, da na (domnevno) substancirane trditve tožene stranke ponavlja svoje substancirane trditve iz predhodne vloge, oziroma da v vlogi zgolj zapiše, da vztraja pri njih. Takšno početje bi bilo neekonomično.

+

Dokument: VSK sklep CDn 275/2012, Sodišče: Višje sodišče v Kopru, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 28.08.2012

Institut: zemljiškoknjižni vpis na podlagi sodbe - potrdilo o plačilu prometnega davka - davek na promet nepremičnin

Jedro: Sodišče prve stopnje je napačno presodilo, da je tedaj, ko se zemljiškoknjižni vpis predlaga na podlagi sodbe, ki osebi, proti kateri se predlaga vpis, nalaga izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila glede predlagane vknjižbe oz. nalaga priznanje podpisa na zasebni listini, ki vsebuje... zemljiškoknjižno dovolilo, potrebno predložiti tudi potrdilo o plačilu prometnega davka, ki ga sicer predvideva 37. člen ZZK-1.

+

Dokument: VSL sklep I Ip 2945/2012, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Izvršilni oddelek, Datum: 05.09.2012

Institut: izvršilni naslov - spor o motenju posesti - posestni spor - petitorni spor - ustavitev izvršbe - namen posestnega varstva

Jedro: Po pravnomočnosti odločitve zaradi motenja posesti stvarne služnosti, ki predstavlja izvršilni naslov v predmetnem postopku izvršbe, je bilo v petitornem sporu dokončno odločeno o vprašanju stvarne služnosti upnikov, s tem pa je odpadla potreba po posestnem varstvu, do katerega sta bila... upravičena upnika na podlagi uspeha v motenjski pravdi. V primeru, ko je v petitornem sporu odločeno o pravici do posesti, je to mogoče uspešno uveljavljati v izvršilnem postopku, ki temelji na sklepu o motenju posesti.

+

Dokument: VSM sklep I Ip 1270/2012, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 08.01.2013

Institut: dolžnikov dolžnik - nadomestna obveznost novega dolžnika - naknadna subjektivna kumulacija

Jedro: Sodišče prve stopnje je sklep z dne 28. 8. 2012 izdalo na upnikov predlog na osnovi člena 134 ZIZ. Prvi odstavek tega člena res govori o prehodu dolžniške obveze na dolžnikovega dolžnika le v obsegu vseh zneskov, ki jih ta ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi, dovoljeni na plačo... dolžnika – njegovega delavca. Vendar pa je v danem primeru upnik predlagal, da dolžnikov dolžnik – novi dolžnik poravna celotno terjatev upnika, vključno z že priznanimi izvršilnimi stroški. Dolžnikov dolžnik – novi dolžnik je sicer vložil ugovor zoper ta sklep (ki ima značaj sklepa o izvršbi), vendar prepozno in je sodišče prve stopnje ta ugovor zavrglo. Ta odločitev je bila istega dne kot je izdan ta sklep, potrjena na pritožbeni stopnji, zato je sklep o dolžnosti novega dolžnika, da poravna celotno upnikovo terjatev, ostal pravnomočen. Tako prvotni sklep o izvršbi zoper prejšnja dolžnika kot novi sklep o izvršbi, izdan na osnovi člena 134 ZIZ, ki pa prav tako ima značaj sklepa o izvršbi, v bistvu dovoljujeta izvršbo za izterjavo iste denarne terjatve zoper dva različna dolžnika. Vendar pa je v bistvu obveznost dolžnikovega dolžnika – novega dolžnika v smislu člena 134 ZIZ nadomestna (z njo se nekako sankcionira neodzivanje dolžnikovega dolžnika po prvotnem sklepu o izvršbi), tako da izpolnitev obveznosti s strani novega dolžnika pomeni obenem razbremenitev prvotnih dolžnikov (enako bi bilo v obratni smeri). Vendar pa to ne pomeni, da ima v procesno pravnem smislu sedaj položaj dolžnika le delodajalec, ne pa dolžnik po prvotnem sklepu, kot to obrazlaga sodišče prve stopnje. Nasprotno, pravilno je stališče, da predlog upnika po členu 134 ZIZ ni samostojen predlog za izvršbo. Citirana zakonska določba poudarja, da lahko upnik tak predlog vloži „... v izvršilnem postopku...“ in nato „...do konca izvršilnega postopka.“, kar kaže, da gre za predlog, ki ga lahko upnik vloži med odprtim konkretnim postopkom, ki je že v teku zoper začetnega dolžnika. Slednji to vlogo ohranja tudi še po vstopu „pridruženega“ dolžnika z izdajo sklepa iz 134. člena ZIZ, kar pa je po svoji naravi mogoče uvrstiti teoretično pod pojem naknadne subjektivne kumulacije. Po mnenju pritožbenega sodišča je tako prav, da upnik ohrani svojo procesno in materialno pravno pozicijo z vidika možnosti ponovnega aktiviranja izvršbe po prvotnem sklepu o izvršbi, kot tudi z vidika varovanja zastaralnih rokov in podobno. Takšno pa je tudi stališče Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v sklepu I R 105/2012 (ko je odločalo v sporu o pristojnosti ravno v primeru izvršbe po členu 134 ZIZ).

+

Dokument: VSC sodba Cpg 232/2016, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 09.11.2016

Institut: kritje škode - tatvina - predložitev ključev

Jedro: Tožeča stranka kot zavarovanec je ravnala v nasprotju s 5. točko 8. odstavka 2. člena Pogojev za kasko zavarovanje vozil 01-AKA-01/07, po kateri v primeru tatvine zavarovalnica ne krije škode, če zavarovalec/zavarovanec ob prijavi tatvine ne predloži vseh ključev oziroma elektronskih naprav... za odpiranje in zagon vozila, ki mu jih je oziroma bi mu jih moral izročiti prodajalec vozila.Presojo sodišča prve stopnje je razumeti tako, da je sodišče prve stopnje štelo, da je voznik ključ pustil v vozilu in s tem ustvaril situacijo, da tožeča stranka toženi stranki ni mogla izročiti ključev, skladno s pogoji zavarovanja in se je s tem spravila v položaj, da je tožena stranka lahko trdila, da je kritje škode v tem primeru izključeno, vendar pa je sodišče prve stopnje hkrati menilo, da je zavarovalni pogoj šteti kot izpodbojen in je na zavarovancu dokazno breme, da njegova opustitev ni v vzročni zvezi z nastankom škode.

+

Dokument: VSC Sklep Cpg 185/2018, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 16.01.2019

Institut: načelo kontradiktornosti - pravica do izjave - enakost orožij - odvetniška družba - opravičljivi razlogi za izostanek - zdravniško opravičilo - javna listina - skrbnost dobrega strokovnjaka

Jedro: Zdravniško opravičilo je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njem potrjuje, zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za drugačno (lastno) presojo dejstev, ki se v njem potrjujejo. Nosilec spisa, odvetnik pooblaščene odvetniške družbe je torej nenadno in nepredvidljivo... zbolel ter mu je bolezen onemogočala prihod na sporni narok oziroma sodelovanje pri procesnih dejanjih (zaslišanjih ključnih oseb). Drži, da morajo v takšnih primerih odvetniške družbe oziroma odvetniki ravnati s postroženo skrbnostjo (skrbnostjo dobrega strokovnjaka) in ob zadržanosti (posamičnega) odvetnika zagotoviti njegovo nadomeščanje, vendar je pričakovanje, da bodo to lahko oziroma morali storiti v vsakem primeru, prestrogo. Odvetnik odvetniške družbe oziroma nosilec spisa, ki je imel spis pri sebi, ki je vsebinsko poznal predmetni spor, ki je imel dan pred narokom s tožencem sestanek in ki se je pripravil na aktivno sodelovanje na naroku, je namreč nenadoma in nepredvidljivo zbolel. Pritožba ima prav, da ni življenjsko, da bi ob takšnih okoliščinah lahko toženca na spornem naroku enakovredno zastopal drug odvetnik iz pooblaščene odvetniške družbe, ki z zadevo ni bil seznanjen in ki bi si moral predhodno od nosilca spisa zagotoviti sam spis, oziroma da bi se lahko toženec na naroku enakovredno zastopal sam.

+

Dokument: VSL sodba II Cpg 1919/2014, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 11.03.2015

Institut: najem poslovnih prostorov - pisna najemna pogodba - ustni dogovor o drugačnem plačilu najemnine - plačilo iz varščine - otežen položaj najemodajalca - bistvene sestavine pogodbe - izdaja sodbe brez izvedbe naroka

Jedro: Plačilo najemnine in stroškov spada med glavne določbe najemne pogodbe.Določba o pisnosti pogodbe za najem poslovnih prostorov je v interesu obeh pogodbenih strank. Iz tega razloga bi bil ustni dogovor veljaven le, če se ob zmanjšanju ali olajšanju obveznosti ene stranke ne bi hkrati... poslabšal položaj druge pogodbene stranke.Z dogovorom o plačilu najemnine in stroškov iz dane varščine bi se bistveno otežil položaj najemodajalca, saj je namen varščine v tem, da se iz tega naslova krijejo stroški morebitnega uničenja opreme ali povzročitve škode na objektu, s črpanjem teh sredstev pa se zavarovanje najemodajalca zmanjšuje.Morebitni ustni dogovori o bistvenih sestavinah pogodbe (v obravnavanem primeru da se zapadle in neporavnane obveznosti poplačujejo iz dane varščine) v primeru, ko je za sklenitev predpisana pisna oblika, po materialnem pravu ne morejo biti veljavni.

+

Dokument: VSL sodba II Cpg 2045/2014, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 11.03.2015

Institut: trditvena podlaga strank - najemna pogodba - pisna oblika - ustni dogovor - prenehanje najemne pogodbe - plačilo najemnin iz varščine - neupravičena obogatitev - utemeljitev zahtevka - pasivna legitimacija - spor majhne vrednosti - izvedba naroka - zahteva stranke za izvedbo naroka - zaslišanje prič

Jedro: Morebitni ustni dogovori o bistvenih sestavinah pogodbe (v obravnavanem primeru da se zapadle in neporavnane obveznosti poplačujejo iz dane varščine) v primeru, ko je za sklenitev predpisana pisna oblika, po materialnem pravu ne morejo biti veljavni.

Dokument: VSL Sodba II Cpg 995/2017, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 11.07.2018

Institut: odpoved pogodbe o upravljanju - razpolaganje s sredstvi rezervnega sklada - prenos sredstev rezervnega sklada - aktivna legitimacija upravnika - plačilo računa - ugovor pobota - neupravičena obogatitev - plačilo prispevka v rezervni sklad - posel rednega upravljanja

Jedro: Čim je namreč prenehala pogodba, po kateri je bil upravnik tožena stranka, je odpadla podlaga za kakršnokoli razpolaganje s sredstvi rezervnega sklada, zato je bila tožena stranka dolžna prenesti celoten znesek na računu rezervnega sklada.

Izberi vse|Izvozi izbrane