Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 10229cT1DcCUyMDU0Mi8yMDEzJmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmc2hvd1R5cGU9ZGl2JnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJnBhZ2U9Mg==

Dokument: VSL sklep I Cp 542/2015, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 17.06.2015

Institut: odvetniška tarifa - nagrada za postopek - nagrada za narok - zastopanje stranke na naroku - začasni zastopnik - pooblaščenec

Jedro: Ker iz podatkov v spisu izhaja, da je začasna zastopnica pristopila na narok, ki se je pričel ob 10.00 uri, takoj zatem pa je bila iz razloga, ker je za I. A., za zastopanje katerega je bila postavljena, pristopil na narok njegov pooblaščenec, razrešena, zaradi česar je ob 10.03 uri zapustila... razpravno dvorano, začasna zastopnica ni upravičena do nagrade za narok, saj nasprotnega udeleženca I. A. na naroku dejansko ni zastopala.

+

Dokument: VSL Sklep II Cp 542/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 27.03.2019

Institut: nagrada in stroški izvedenca - nagrada za študij spisa - dodatna dokumentacija - podzakonski predpis - zahtevnost izvedenskega dela - cenitev nepremične

Jedro: Podzakonski predpis, ki ga mora uporabiti izvedenec, ne predstavlja dodatne dokumentacije v smislu 49. člena Pravilnika.

Dokument: VSL sklep I Cpg 542/2012, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 12.05.2012

Institut: nepopolna pritožba - podpis pritožnika - zavrženje pritožbe

Jedro: Kljub temu, da je bil pritožnik v pravnem pouku izpodbijanega sklepa pravilno opozorjen oziroma poučen, da mora biti pritožba podpisana, sicer jo bo sodišče brez poziva na dopolnitev zavrglo, je pritožnik sodišču poslala v celoti natisnjeno pritožbo brez lastnoročnega podpisa, zato je potrebno... takšno nepopolno pritožbo zavreči.

+

Dokument: VSM sklep I Cp 398/2013, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 06.11.2013

Institut: predlog za oprostitev plačila sodne takse - nadaljevanje postopka- zavrženje predloga - rok za vložitev predloga - rok za ugovor zoper plačilni nalog

Jedro: Tožnika sta pritožbo vložila znotraj roka, ki je bil v plačilnem nalogu določen za plačilo sodne takse. Te dejanske navedbe pa nakazujejo, upoštevaje odločbo Ustavnega sodišča z dne 10. 10. 2013, da je njun predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek pravočasen.

Dokument: VSL sodba II Cp 2386/2009, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 30.09.2009

Institut: odškodnina zaradi nezakonitega odvzema prostosti - pripor

Jedro: Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožnik ni dokazal, da bi policijo ali sodišče obvestil o tem, kje živi. Tako je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da je tožnik s tem, ko je odpotoval v tujino v času, ko je tekel zoper njega kazenski postopek, oviral potek kazenskega postopka... in je bilo za nemoteno izvedbo le tega nujno potrebno, da se je zoper njega odredil pripor. Tako je tudi pravilna ocena sodišča prve stopnje, da je tožnik po določbi 3. odstavka 542. člena ZKP izgubil pravico do odškodnine, ker je s svojim nedovoljenim ravnanjem sam povzročil, da je sodišče zoper njega upravičeno odredilo pripor.

+

Dokument: VSL sklep II Cp 3015/2013, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 12.02.2014

Institut: denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - okrnitev svobode - odreditev pripora zaradi ponovitvene nevarnost - ustavitev kazenskega postopka - nezakonit pripor - nedovoljeno ravnanje oškodovanca - obstoj škode - vzročna zveza - zavrnitev dokazov

Jedro: Do povrnitve škode nima pravice tisti, kdor je s svojim nedovoljenim ravnanjem povzročil, da mu je bila vzeta prostost. Nedovoljeno ravnanje je lahko samo tisto ravnanje, ki pomeni utemeljen razlog za odreditev pripora. Kadar priporni razlog ponovitvene nevarnosti, ki je bil podlaga za odreditev... pripora v konkretnem primeru, temelji na opisu dejanja, zaradi katerega je bil uveden kazenski postopek, ki je nato ustavljen, ker se je izkazalo, da ne gre za kaznivo dejanje, ravnanja osumljenca ni mogoče šteti za nedovoljeno ravnanje v smislu tretjega odstavka 542. člena ZKP. Čim pa je tako, ima priprti pravico do povrnitve škode, če izkaže vse predpostavke po obligacijskih predpisih.

+

Dokument: VSL Sodba II Cp 1057/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 20.11.2019

Institut: odškodninska odgovornost države - objektivna odškodninska odgovornost - odškodnina - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - nepremoženjska škoda zaradi neutemeljenega pripora - odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi neutemeljeno odvzete prostosti - neutemeljeno odvzeta prostost - prestajanje zaporne kazni - izguba pravice - priporni razlogi - ustavitev kazenskega postopka

Jedro: Nedovoljeno ravnanje kot razlog za izgubo pravice do odškodnine zaradi neutemeljenega pripora je lahko samo tisto ravnanje, ki pomeni utemeljen razlog za odreditev pripora. To je lahko takšno ravnanje, ki ustreza pripornemu razlogu begosumnosti ali koluzijske nevarnosti, ali pa dejanje, zaradi... katerega je potrebna uvedba pripora kot disciplinskega ukrepa za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti za izvedbo kazenskega postopka. Kadar pa priporni razlog nevarnosti ponovitve ali dokončanja začetega kaznivega dejanja temelji na opisu dejanja, ki je istovetno dejanju, zaradi katerega je bil uveden kazenski postopek, ki je bil nato ustavljen, ker se je izkazalo, da ne gre za kaznivo dejanje, ravnanja osumljenca ni mogoče šteti za nedovoljeno ravnanje po tretjem odstavku 542. člena ZKP.

+

Dokument: VSM sodba I Cp 1374/2013, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 28.01.2014

Institut: nepremoženjska škoda zaradi neutemeljenega pripora

Jedro: Sodišče prve stopnje je glede temelja odškodninske odgovornosti pravilno zaključilo, da tožniku, ki je bil v kazenskem postopku na prvi stopnji oproščen obtožbe, višje sodišče pa je zaradi nastopa absolutnega zastaranja obtožbo zoper njega zavrnilo, v skladu s 1. točko prvega odstavka... 542. člena ZKP pripada odškodnina za uveljavljano nepremoženjsko škodo, ki jo je utrpel v zvezi z neutemeljenim priporom v trajanju 46 dni. Duševno nelagodje zaradi samega teka (in trajanja) kazenskega postopka ni pravno priznana škoda, kar v svoji pritožbi utemeljeno izpostavlja tudi toženka.

+

Dokument: VSM Sodba I Cp 302/2020, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 02.06.2020

Institut: nepremoženjska škoda - neutemeljen odvzem prostosti (okrnitev svobode) - odreditev pripora - kaznivo dejanje nasilja v družini

Jedro: V konkretnem primeru namreč pripor ni bil odrejen zaradi razloga nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja glede na težo, način storitve ali okoliščine v katerih je bilo dejanje storjeno, torej glede na opis samega dejanja, zaradi katerega je tožilec kasneje odstopil od pregona, ker ni bilo dokazov,... da bi tožnik storil kaznivo dejanje, ampak zato, ker tožnik ni spoštoval že odrejenega milejšega ukrepa, prepovedi približevanja. Gre torej za dokazano aktivno ravnanje osumljenca, ki je samo po sebi nedopustno v tolikšni meri, da utemeljuje odreditev pripora, zaradi česar tožnik v skladu s tretjim odstavkom 542. člena ZKP nima pravice do povrnitve škode.

+

Dokument: VSL Sklep II Cp 57/2014, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 11.01.2019

Institut: obnova postopka - obnova postopka pred višjim sodiščem - predlog za obnovo postopka - nedovoljenost predloga za obnovo postopka - pravni interes za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog

Jedro: Toženec nima več pravnega interesa za obnovo postopka pred pritožbenim sodiščem, saj je bila sodba pritožbenega sodišča razveljavljena. To pomeni, da ne obstaja (več) situacija oziroma pogoj v pomenu 394. člena ZPP, da gre za postopek, ki bi bil s sodno odločbo pravnomočno končan. Pritožbeno... sodišče je zato zavrglo toženčev predlog za obnovo postopka kot nedovoljen (drugi odstavek 401. člena v zvezi s prvim odstavkom 346. člena ZPP).

+

Dokument: VSL sklep I Cp 1597/2013, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 15.01.2014

Institut: popravni sklep - očitna računska pomota - izračun pravdnih stroškov

Jedro: Navedba navedenega zneska je posledica očitne računske pomote, saj je pritožbeno sodišče znesek stroškov, ki bi pripadal tožniku glede na doseženi uspeh (21,33 % od 7106,00 EUR), napačno odštelo od zneska skupnih toženkinih stroškov namesto od zneska 4051,97 EUR.

Dokument: VSM sodba I Cpg 479/2012, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 20.02.2013

Institut: stroški upravljanja in obratovanja - lastniki neprofitnih stanovanj - subsidiarna odgovornost lastnika - stroški ogrevanja stanovanja

Jedro: Zapadle obveznosti po računih, ki so bili podlaga dovoljeni izvršbi, izhajajo iz leta 2009, 2010 in 2011, takrat pa je že veljal Zakon o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona (SZ-1A, Ur. l. RS, št. 57-2415/2008, z veljavnostjo od 25. 6. 2008), po katerem se določba petega odstavka 24.... člena uporablja tudi za lastnike neprofitnih stanovanj. Citirana zakonska določba ne ureja samo razmerja med lastnikom stanovanja in najemnikom, temveč daje upravičenje tretjim, da stroške stanovanja, ki jih sicer krije najemnik, v primeru neplačila zavezanca, terjajo od lastnikov stanovanj. Subsidiarna odgovornost lastnikov stanovanj je namenjena varstvu tretjih oseb (predvsem dobaviteljev) in ne varstvu lastnikov stanovanj (tako tudi odločba VSK Cp 218/2012). Izhajajoč iz namena citirane zakonske določbe se torej lahko lastniki stanovanj, pri tem ni odločilna določba tretjega odstavka 25. člena SZ-1, na katero se sklicuje toženka, dobavitelju zavežejo strožje. To velja za konkretni primer, ko je v Splošnih pogojih (5. člen), ki so sestavni del pogodbe o dobavi in nakupu zemeljskega plina (skleneta jo dobavitelj in lastnik odjemnega mesta) določeno, da je lastnik odjemnega mesta v vseh pogledih odgovoren za izpolnjevanje plačnikovih pogodbenih obveznosti do dobavitelja.

+

Dokument: VSL Sodba I Cp 252/2017, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 25.05.2017

Institut: negatorna tožba - prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - opustitev vznemirjanja in posegov - aktivna legitimacija domnevnega lastnika - domnevni lastnik nepremičnine - predlog za prekinitev postopka - pravnomočno rešeno predhodno vprašanje - ponovna prekinitev postopka - prekinitev postopka do odločitve ustavnega sodišča

Jedro: Prvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo vsa za odločitev pomembna dejstva in pravilno uporabilo materialnopravne določbe SPZ (99. in 11. člen). Tožnik je vknjižen kot lastnik sporne parc. št. 1, k.o. X, v zemljiški knjigi. Zakonsko domnevo iz prvega odstavka 11. člena SPZ, da je lastnik... nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, je tožena stranka v postopku uspela izpodbiti, ker je s pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani IV P 3160/2012 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 300/2016 ugotovljeno, da je lastnica navedene parcele družba J., d.o.o. Ker navedena pravnomočna odločitev v sporu zaradi ugotovitve lastninske pravice dokazuje, da tožnik ni lastnik sporne nepremičnine in tudi ni podal trditev, da bi bil dobroverni lastniški posestnik (domnevni lastnik), ni upravičen zahtevati od tožencev zaščite pred posegi v lastninsko pravico. Ker je bilo o predhodnem vprašanju na matičnem področju že pravnomočno odločeno, ni mogoče zahtevati prekinitve postopka, ker je tožnik proti pravnomočni odločbi o predhodnem vprašanju vložil ustavno pritožbo.

+

Dokument: VSM sklep I Cp 1109/2013, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 20.02.2014

Institut: nastanek taksne obveznosti - veljavnost novele zst-1b

Jedro: Materialna podlaga v tej zadevi je torej ZST-1, ki vključuje Novelo ZST-1A (Uradni list RS, št. 97/2010, z veljavnostjo od 3. 12. 2010), ker je sodna taksa za pritožbo, ki jo je toženec vložil 28. 6. 2013, nastala pred začetkom veljavnosti Novele ZST-1B (Uradni list RS, št. 63/2013, z veljavnostjo... od dne 10. 8. 2013).

+

Dokument: VSL Sklep I Cp 209/2018, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 30.05.2018

Institut: potrdilo o izvršljivosti - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - nastop pravnomočnosti - domneva o umiku pritožbe

Jedro: Ker je tožena stranka zoper sodbo, ki jo je prejela 28. 6. 2013, dne 5. 7. 2013 vložila pritožbo (ki se je kasneje štela za umaknjeno zaradi neplačila dolžne sodne takse), sodba z dnem 9. 7. 2013 ni mogla postati pravnomočna, saj je vložena pritožba odložila nastop pravnomočnosti.

Dokument: VSK sodba in sklep I Cp 542/2006, Sodišče: Višje sodišče v Kopru, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 25.04.2006

Institut: stečaj - samostojni podjetnik - odškodninska odgovornost

Jedro: Po zaključku stečajnega postopka upniki, ki svojih terjatev iz stečaja niso dobili v celoti poplačanih ali pa jih v stečaju sploh niso prijavili, ne morejo od nekdanjega samostojnega podjetnika ničesar več zahtevati. 

Dokument: VSL Sodba in sklep II Cp 542/2018, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 13.02.2019

Institut: odškodninska odgovornost države - odškodninska obveznost zaradi izbrisa iz stalnega registra prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - pavšalna odškodnina - odškodnina za premoženjsko škodo - odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - pravica do starostne pokojnine - pogoji za pridobitev pokojnine - pogoji za pridobitev predčasne starostne pokojnine - državljanstvo - vzročna zveza - upoštevanje prejete odškodnine

Jedro: Zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik pokojnine ni dobil, ker ni bil slovenski državljan zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, je nepravilen, saj vzročna zveza med toženkinim protipravnim ravnanjem (izbris iz registra stalnega prebivalstva) in tožnikovo škodo (nepridobitev... pravice do pokojnine v Sloveniji) ob upoštevanju konkretnih okoliščin obravnavanega primera in določb ZPIZ ni podana.

+

Dokument: VSL Sodba II Cp 1122/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 17.09.2019

Institut: pravica do povrnitve škode - pravica do odškodnine zaradi neupravičenega pripora - odvzem prostosti - pripor za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti na glavni obravnavi - ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti

Jedro: Kazenski postopek, ki je tekel zoper tožnika, je bil končan s sodbo, s katero je bila obtožnica zavrnjena. To bi bila sicer podlaga za odškodninski zahtevek zaradi neutemeljeno odvzete prostosti po 1. točki prvega odstavka 542. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), če ne bi obstajale... okoliščine, zaradi katerih po določbi tretjega odstavka istega člena tožnik nima pravice do povrnitve škode. Do povrnitve škode nima pravice, kdor je s svojim nedovoljenim ravnanjem povzročil, da mu je bila vzeta prostost. Ocena sodišča prve stopnje, da je sam povzročil okoliščine, zaradi katerih je bil v kazenskem postopku priprt, je tako utemeljena. Kljub oprostilni sodbi zato do povrnitve morebitno nastale škode zaradi prestanega pripora – ob izostanku elementa protipravnosti – ni upravičen.

+

Dokument: VSL sodba II Cp 240/2015, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 13.05.2015

Institut: odškodninska odgovornost države - razmerje med ZKP in OZ - zastaranje - tek zastaralnega roka - odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi neutemeljeno odvzete prostosti - čast in dobro ime - odškodnina za premoženjsko škodo - upravičenec do odškodnine - zaseg avtomobila - lastnik vozila - pomanjkanje aktivne legitimacije

Jedro: Temelj odškodninske odgovornosti države zaradi nezakonitega odvzema prostosti avtonomno ureja ZKP, za odmero odškodnine pa se uporabljajo obligacijskopravni predpisi. Sodišče prve stopnje je za materialnopravno izhodišče pravilno vzelo določbo 3. točke 1. odstavka 542. člena ZKP, ki določa,... da ima pravico do povrnitve škode tisti, komur je bila neutemeljeno odvzeta prostost zaradi napake ali nezakonitega dela organa. Četrti odstavek istega člena v postopku za povrnitev škode predvideva smiselno uporabo določb XXXII. poglavja ZKP, med katerimi je tudi določba 1. odstavka 539. člena ZKP, ki začetek teka triletnega zastaralnega roka veže na trenutek pravnomočnosti sodbe, s katero je bil obdolženec na prvi stopnji oproščen obtožbe. Omenjena določba je lex specialis v razmerju do določb OZ, ki urejajo zastaranje odškodninske terjatve. Zaradi navedenega razmerja med zakonoma je bilo treba najprej presoditi, ali ugotovljeno dejansko stanje utemeljuje uporabo določbe 1. odstavka 539. člena ZKP glede začetka teka zastaranja. Pritrditi je stališču sodišča prve stopnje, da bi določba prišla v poštev zgolj v primeru neupravičene obsodbe, ko je storilec pravnomočno obsojen, po odločanju o obnovi ali zahtevi za varstvo zakonitosti pa pravnomočno oproščen (538. člen ZKP), in v primeru zakonitega pripora, ki se kasneje zaradi pravnomočnosti izdane oprostilne sodbe izkaže za neupravičenega oziroma neutemeljenega (1. točka 1. odstavka 542. člena ZKP). V obeh primerih šele pravnomočna odločba, ugodna za obdolženca, povzroči, da postane prej zakonito ravnanje neutemeljeno.Oškodovanec/obdolženec lahko v primeru nezakonitega odvzema prostosti zahteva odškodnino takoj, ne glede na izid kazenskega postopka. Specialna določba 1. odstavka 539. člena ZKP za vprašanje zastaranja ni uporabna za konkretni primer, zato materialnopravno podlago predstavljajo določbe OZ.

+

Dokument: VSL sklep II Cp 3182/2012, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 13.01.2014

Institut: povrnitev stroškov - opredeljenost stroškovne zahteve - poprava sodbe - dopolnilni sklep

Jedro: Zahteva za povrnitev stroškov mora biti dejstveno in zneskovno ustrezno opredeljena.

Izberi vse|Izvozi izbrane