<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL sodba I Cp 1095/2014
ECLI:SI:VSLJ:2014:I.CP.1095.2014

Evidenčna številka:VSL0070520
Datum odločbe:14.05.2014
Senat, sodnik posameznik:Tadeja Primožič (preds.), Tanja Kumer (poroč.), Metoda Orehar Ivanc
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:nagrada odvetnika - nagrada za postopek - nagrada za ponovljen postopek

Jedro

Odvetniku ne pripada nagrada za postopek, če se zadeva vrne na nižje sodišče, ki se je z zadevo že ukvarjalo. Že nastala nagrada za postopek na prvi stopnji se všteje v nagrado za postopek po ponovljenem postopku.

Izrek

I. Pritožba tožene stranke se zavrne, pritožbi tožeče stranke pa se delno ugodi in se odločitev v stroškovnem delu sodbe (III. točka izreka) spremeni tako, da se znesek 612,78 EUR nadomesti z zneskom 131,97 EUR.

II. Sicer se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpovedalo najemno pogodbo, sklenjeno med Občino Sevnica in S.V. 22.12.1992 za stanovanje št. 15 v drugem nadstropju večstanovanjske stavbe na naslovu X (I. točka izreka), toženki naložilo, da se je dolžna v roku 60 dni izseliti iz stanovanja in ga prostega oseb in stvari izročiti v posest tožeči stranki (II. točka izreka) in naložilo tožeči stranki, da toženi stranki plača 612,78 EUR pravdnih stroškov.

2. Zoper sodbo se pritožujeta obe stranki in sicer toženka zoper odločitev o glavni stvari, tožnica pa zoper stroškovno odločitev.

3. Toženka se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v ponoven postopek sodišču prve stopnje s stroškovno posledico. Sodišče ni upoštevalo Dogovora o obročnem odplačevanju dolga z dne 14.1.2013, ki ga je toženka sklenila s tožnico in CSD Sevnica. Celotna družina se je znašla v hudi socialni in finančni stiski in se nimajo kam odseliti. Toženka je v preteklosti naredila nekaj napačnih odločitev, sedaj pa redno plačuje najemnino in stroške in poravnava dolg za nazaj. Tožnica je sama umaknila tožbeni zahtevek zaradi neplačanih strokov najemnin in obratovalnih stroškov v znesku 6.532,68 EUR, ker se zaveda, da toženka sedaj izpolnjuje svoje obveznosti. Tožbeni zahtevek ponovno ni sklepčen, saj je toženka podpisala najemno pogodbo za dne 22.12.1990, kar tožeča stranka v tožbenih navedbah tudi navaja, tožbeni zahtevek pa je postavljen za odpoved najemne pogodbe z dne 22.12.1992.

4. Tožnica vlaga pritožbo zoper odločitev o stroških, zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo v tem delu ustrezno spremeni, podrejeno pa, da jo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Tožeča stranka po pregledu stroškovnikov ugotavlja, da stroški odvetniškega zastopanja po stroškovnikih 9.7.2013 in 7.1.2014 niso v celoti priglašeni v skladu z določbami Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT) in jih je sodišče prve stopnje neutemeljeno priznalo v celoti. V pripravljalni vlogi 22.10.2012 je tožeča stranka prvotno vtoževano terjatev 6.532,68 EUR zmanjšala na 237,51 EUR, spričo česar se je vrednost spornega predmeta, od katerega se po ZOdvT obračunava nagrada, bistveno zmanjšala. Toženki je bila odobrena brezplačna pravna pomoč, zato je dodeljeni odvetnik v skladu s 5. točko opombe 3 tarifnega dela ZOdvT upravičen le do polovice določene nagrade pri posamezni tarifni številki. Prav tako je v nasprotju z ZOdvT obračun pripravljalne vloge 3.1.2014. V 4. točki opombe 3 je v zvezi z priznavanjem nagrade za postopek po tarifni št. 3100 določeno, da se v primeru, če se zadeva vrne na nižje sodišče, že nastala nagrada za postopek pred tem sodiščem, všteje v nagrado za postopek po ponovljenem postopku. Odvetniku torej nagrada za ponovljeni postopek na prvi stopnji ne pripada.

5. Stranki druga drugi na pritožbo nista odgovorili.

6. Pritožba toženke ni utemeljena, pritožba tožnice je delno utemeljena.

O pritožbi toženke:

7. Neutemeljen je pritožbeni očitek nesklepčnosti tožbe. V ponovljenem postopku (sodišče prve stopnje je v zadevi odločalo drugič (1)), je tožnica nesklepčnost odpravila. V trditveni podlagi so navedena vsa pravnorelevantna dejstva za odpoved najemne pogodbe iz krivdnega razloga neplačevanja najemnine in drugih stroškov (4. točka prvega odstavka 103. člena Stanovanjskega zakona; nadaljevanju SZ-1) in posledični zahtevek za izpraznitev in izselitev iz stanovanja. Zatrjevana dejstva nudijo podlago za odpoved najemne pogodbe, ki jo tožeča stranka uveljavlja s postavljenim zahtevkom za odpoved najemne pogodbe z dne 22.12.1992. Brez podlage in protispisna je pritožbena trditev, da je: „tožena stranka podpisala najemno pogodbo z dne 22.12.1990 in ne z dne 22.12.1992, kot navaja tožnica“, s čimer pritožba utemeljuje nesklepčnost tožbe. Tožnica je v tožbi (1. točka), navajala, da je s toženko sklenila najemno pogodbo 22.12.1992, slednjo pa je tudi priložila kot dokaz (priloga A1).

8. Sodba zavzame stališče, da so izpolnjeni pogoji iz 103. člena SZ-1, ker toženka kljub subvencionirani najemnini in dani izredni socialni pomoči, več let ni plačevala neprofitne najemnine in drugih stroškov za stanovanje (s plačevanjem je prenehala v letu 2006, tožba je vložena 30.7.2012) in dolga tudi po opominu (18.6.2012) ni poravnala.

9. Sodba upošteva in pravilno zaključi, da niso podani pogoji prvega odstavka 104. člena SZ-1, po katerih zaradi težke finančne situacije in socialne stiske toženke, tožnica ne bi bila upravičena do odpovedi najemne pogodbe. Sodba celovito in pravilno obrazloži, zakaj ocenjuje, da toženka ni izkazala, da ni zmogla plačevati niti subvencionirane najemnine in drugih stroškov za stanovanje zaradi težke finančne situacije, v kateri se je znašla. Neplačevanju obveznosti zaradi težkega finančnega stanja in socialne stiske je prisluhnila tožnica tudi med predmetnim postopkom in s toženko 14.1.2013 sklenila Dogovor o obročnem odplačevanju dolga(2) (v nadaljevanju Dogovor), h kateremu je pristopil CSD Sevnica. Na naroku 11.6.2013 pa je tožnica od tega dogovora odstopila, ker ga toženka ni spoštovala (ni plačevala obratovalnih stroškov), čemur toženka v postopku pred sodiščem prve stopnje niti ni oporekala. Po povedanem je neutemeljen pritožbeni očitek, da sodišče tega Dogovora ni upoštevalo. S pavšalnimi trditvami v pritožbi, da plačuje tekoče stroške in poravnava dolg za nazaj, za katere za povrh niti ne predloži dokazov, pravilnosti odločitve ne more uspešno izpodbiti. Res je, kot trdi toženka, tožnica zahtevek za plačilo 6.532,68 EUR (zaradi neplačanih stroškov najemnine in obratovalnih stroškov) delno umaknila, vztrajala je pri plačilu 237,51 EUR (pripravljalna vloga 24.10.2012), vendar ne zato, ker bi tožnica plačevala najemnino in poravnavala dolg, temveč, ker se za njegovo izterjavo vodijo že izvršilni postopki.

10. Ker niti uveljavljani niti po uradni dolžnosti upoštevni pritožbeni razlogi (2. točka 350. člena ZPP) niso podani, je sodišče druge stopnje pritožbo toženke zavrnilo kot neutemeljeno in v izpodbijanem delu (I. in II. točka izreka) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

O pritožbi tožnice:

11. Pritrditi je pritožbi tožnice, da sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo materialnega prava pri odločanju o povrnitvi stroškov odvetniškega zastopanja toženke. Po podatkih spisa je bilo toženkinemu predlogu za brezplačno pravno pomoč ugodeno in ji je bil dodeljen odvetnik, česar sodišče prve stopnje ni upoštevalo. Ker je pri tar. št. 3100 (nagrada za postopek na prvi stopnji), 3102 (nagrada za narok) in 3210 (nagrada za postopek z rednimi pravnimi sredstvi) ZOdvT, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje dodeljenemu odvetniku priznalo nagrado, nagrada določena s količniki (1,3; 1,2; 1,6), ne pride v poštev 5. točka opombe 2 ZOdvT, na katero se sklicuje pritožba. Upoštevati je treba 36. člen ZOdvT (4), ki predvideva nagrade glede na vrednost predmeta, ki se izplačajo iz državnega proračuna. Pritožba utemeljeno uveljavlja tudi, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da je prvotno vtoževano terjatev 6.532,68 EUR tožeča stranka s pripravljalno vlogo 22.10.2012 zmanjšala na 237,51 EUR, zato bi morala biti temu ustrezno tudi nagrada nižja. Končno ima pritožba tudi prav, da ni pravilno priznana nagrada za ponovljeni postopek na prvi stopnji, saj slednja odvetniku ne pripada. Po 4. točki opombe 3 ZOdvT je v zvezi s priznavanjem nagrade za postopek po tar. št. 3100 določeno, da se v primeru, če se zadeva vrne na nižje sodišče, ki se je z zadevo že ukvarjalo (v predmetni zadevi je sodišče druge stopnje s sklepom 6.11.2013 (delno) razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje z dne 9.7.2013), že nastala nagrada za postopek všteje v nagrado za postopek po ponovljenem postopku. Po povedanem toženki pripada nagrada za postopek pred sodiščem prve stopnje (tar. št. 3100 ZOdvT) le enkrat, z upoštevanjem 36. člena ZOdvT v znesku 197,6 EUR (152,00 EUR x 1,3), nagrada za narok opravljen pred razveljavitvijo (tar. št. 3102 ZOdvT), upoštevaje na 237,51 EUR znižano vrednost spornega predmeta, v znesku 20,4 EUR (17,00 EUR x 1,2) in za narok opravljen po razveljavitvi enak znesek, nagrada za postopek z rednimi sredstvi od znižane vrednosti spornega predmeta (tar. št. 3210 ZOdvT v znesku 27,2 EUR (17,00 EUR x 1,6), pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev (tar. št. 6002 ZOdvT) za postopek pred razveljavitvijo 20,00 EUR in za postopek po razveljavitvi 20,00 EUR, kilometrina 18,92 EUR, vse povišano za 22 % DDV, kar skupno znaša 395,91 EUR. Glede na 1/3 uspeh toženke (tožnica oceni ne nasprotuje) toženki pripadajo stroški v višini 131,97 EUR, ki jih je dolžna povrniti tožnica (tožnica stroškov ni priglasila). Pravilna uporaba materialnega prava zato narekuje ugoditev pritožbi in spremembo stroškovnega dela sodbe (III. točka) tako, da se priznani znesek 612,78 EUR nadomesti z zneskom 131,97 EUR.

12. Tožnica pritožbenih stroškov ni priglasila, toženka pa s pritožbo ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Odločitev o zavrnitvi pritožbenih stroškov toženke je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

(1) S sklepom I Cp 2489/2013 z dne 6.11.2013 je sodišče druge stopnje razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje z dne 9.7.2013, zaradi „odpravljive“ nesklepčnosti tožbe.

(2) Po Dogovoru se je toženka zavezala izplačati zapadli dolg z dodeljeno izredno denarno socialno pomočjo, ki jo bo dodelil Center za socialno delo Sevnica (2. člen), hkrati pa se je zavezala redno plačevati tekoče obroke najemnine in obratovalne stroške od decembra 2012 dalje (3. člen).

(3) S sodbo 9.7.2013 je bil (pravnomočno) zavrnjen zahtevek za plačilo 237,51 EUR

(4) V 36. členu ZOdvT je določeno, da če se nagrade postavljenega ali dodeljenega odvetnika določijo glede na vrednost predmeta, se pri vrednosti predmeta nad 3.000,00 EUR, namesto nagrad po 12. členu določijo nagrade s količnikom 1, ki pri vrednosti predmeta do 7.000,00 EUR (s tožbo označena VSP 6.563,68 EUR) znaša 152,00 EUR.


Zveza:

ZOdvT člen 36. ZOdvT tarifna števila 3100.
Datum zadnje spremembe:
24.10.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDcxMjQw