Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 21cT1DcCUyMDU0Mi8yMDEzJmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmc2hvd1R5cGU9ZGl2JnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJm9yZGVyPWRhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2M=

Dokument: VSL Sodba II Cp 14/2020, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 16.06.2020

Institut: izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodninska odgovornost države - dokazna ocena - premoženjska škoda - izvedenec finančne stroke - zdravstvena dokumentacija - enotna odškodnina - nepremoženjska škoda - predhodno vprašanje - zavrnitev dokaza - vzročna zveza

Jedro: Neutemeljene so pritožbene trditve, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do posameznih postavk nepremoženjske škode. Pravilno je pojasnilo, da se pri določitvi odškodnine za nepremoženjsko škodo na podlagi ZPŠOIRSP odmeri enotna odškodnina za to škodo, o čemer se je že večkrat izreklo... Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

+

Dokument: VSM Sodba I Cp 302/2020, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 02.06.2020

Institut: nepremoženjska škoda - neutemeljen odvzem prostosti (okrnitev svobode) - odreditev pripora - kaznivo dejanje nasilja v družini

Jedro: V konkretnem primeru namreč pripor ni bil odrejen zaradi razloga nevarnosti ponovitve kaznivega dejanja glede na težo, način storitve ali okoliščine v katerih je bilo dejanje storjeno, torej glede na opis samega dejanja, zaradi katerega je tožilec kasneje odstopil od pregona, ker ni bilo dokazov,... da bi tožnik storil kaznivo dejanje, ampak zato, ker tožnik ni spoštoval že odrejenega milejšega ukrepa, prepovedi približevanja. Gre torej za dokazano aktivno ravnanje osumljenca, ki je samo po sebi nedopustno v tolikšni meri, da utemeljuje odreditev pripora, zaradi česar tožnik v skladu s tretjim odstavkom 542. člena ZKP nima pravice do povrnitve škode.

+

Dokument: VSL Sklep II Cp 655/2020, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 23.04.2020

Institut: začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - skupno premoženje - nedovoljeno razpolaganje enega od zakoncev s skupnim premoženjem - določitev deležev na skupnem premoženju - solastnina - delitev nepremičnin - zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - obseg zavarovanja

Jedro: Sodišče prve stopnje je s tem, ko je predlagano začasno odredbo delno zavrnilo, zmotno uporabilo materialno pravo. Tožnica je ob upoštevanju neizpodbijanih dejanskih ugotovitev z verjetnostjo izkazala, da so sporne nepremičnine skupno premoženje nje in prvega toženca in da tožnici na tem... premoženju pripada polovičen delež. V takem položaju pa zavarovanja tožničine terjatve do prvega in drugega toženca ni mogoče omejiti na polovico nepremičnin. Kot pravilno opozarja tožnica, s tem, ko zahteva, da sodišče na skupnem premoženju določi deleže, še ne zahteva delitve in zato pravica tožnice in prvega toženca, tudi po določitvi deležev, ne bo razdeljena tako kot to velja pri solastnini. Z določitvijo deležev bo odločeno le o tem, v kakšnem razmerju si glede na svoje prispevke bivša zakonca to premoženje razdelita. Solastnina bo (lahko) nastala šele z delitvijo. Vse do delitve pa bosta zato tožnica in prvi toženec še naprej le oba skupaj upravičena izvrševati lastniška upravičenja, zavarovanje pa je mogoče le na celoti.

+

Dokument: VSM Sodba in sklep I Cp 1096/2019, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 10.03.2020

Institut: procesna sposobnost - zakoniti zastopnik - naknadna odobritev pravdnih dejanj - aktivna legitimacija - pogodba o dosmrtnem preživljanju - zavrženje tožbe

Jedro: Sposobnost podeliti pravdno pooblastilo je del procesne sposobnosti, zato lahko veljavno pooblastilo podeli le polno procesno sposobna fizična oseba. Procesno dejanje (sposobnost dodeliti pooblastilo za vložitev tožbe) procesno nesposobne stranke je sicer načeloma odpravljivo. Procesno nesposobni... stranki se postavi zakoniti zastopnik (izjemoma začasni zastopnik), ki odobri predhodno pravdna dejanja procesno nesposobne stranke.

+

Dokument: VSL Sklep I Cp 26/2020, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 22.01.2020

Institut: predlog za izdajo začasne odredbe - začasna odredba s prepovedjo obremenitve in odtujitve nepremičnine - obstoj nevarnosti, da bo terjatev onemogočena ali znatno otežkočena - skupno premoženje - ugotovitev lastninske pravice - vlaganja

Jedro: Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnica verjetno nevarnost izkazala s sklenitvijo notarskega sporazuma med tožencema, s katerim je bila razveljavljena darilna pogodba, in to brez, da bi bila tožnica o tem obveščena, kljub temu, da je v... nepremičnini z družino živela vrsto let in je po lastnih zatrjevanjih v njo vlagala. Pritožbene navedbe, da tožnica ne izkazuje interesa za izdajo začasne odredbe, so tako neutemeljene.

+

Dokument: VSC Sodba Cp 353/2019, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 10.10.2019

Institut: neupravičena obsodba - neutemeljen odvzem prostosti - odškodninska odgovornost države - odškodnina za premoženjsko škodo - izgubljeni dohodek - obračun davkov in prispevkov - zamudne obresti

Jedro: V tem sporu ne gre za delovni spor, v katerem bi tožnik od svojega delodajalca zahteval izplačilo plač iz sklenjenega delovnega razmerja. Ko je odločalo o začetku teka zakonskih zamudnih obresti od odškodnine za premoženjsko škodo, tako sodišču prve stopnje tudi ni bilo potrebno uporabiti... določila ZDR-1, ki urejajo zapadlost dohodka iz delovnega razmerja, temveč je povsem pravilno uporabilo določilo 165. člena OZ o zapadlosti odškodninske obveznosti za plačilo premoženjske škode. Škoda zaradi izgubljenega zaslužka je bodoča škoda glede na čas nastanka škodnega dogodka. O odškodnini je treba odločati na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari. Gre za vzpostavitev stanja, ki ga sicer še ni bilo, a bi po normalnem teku stvari nastopilo, če ne bi bilo škodnega dogodka. Za dokazanost po stališču teorije5 in sodne prakse6 zadošča dokazni standard - zadostne mejne verjetnosti, ki presega 50%. Pravni standard "normalnega teka stvari" se napolnjuje bodisi s preslikavo stanja pred škodnim dogodkom, ko je oškodovanec prejemal dohodke, v čas po njem, ko jih ne prejema ali so ti zmanjšani, bodisi z ugotovitvami o verjetnih dohodkih iz naslova nove zaposlitve oziroma dela ter zaslužka iz tega naslova, ki ga pred škodnim dogodkom oškodovanec še ni opravljal oziroma pridobival. Za tak primer pa gre tudi v obravnavani zadevi, saj je sodišče prve stopnje ugotovilo, da bi se tožnik, če ne bi bil priprt oziroma zaprt, zaposlil. Ker ima delavec, ki dela polni delovni čas, v skladu z 2. členom Zakona o določitvi minimalne plače in o načinu usklajevanja plač oziroma kasneje v skladu z 2. členom Zakona o minimalni plači pravico do plačila za opravljeno delo najmanj v višini minimalne plače, ki jo določa isti zakon, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je tožniku iz naslova izgube na zaslužku v celotnem vtoževanem obdobju zaradi neutemeljenega odvzema prostosti in neupravičene obsodbe nastala škoda (vsaj) v višini vsakokratne minimalne plače, določene z zakonom. Tudi odškodnina za izgubljeni zaslužek v skladu s 5. točko 27. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2) obdavčljiva in se od nje plača dohodnina, pri čemer mora obračun akontacije in plačilo izvršiti v skladu s 127. členom ZDoh-2 izplačevalec obdavčljivega dohodka, to pa je v konkretnem primeru tožena stranka. Obremenitev odškodnine s prispevki je utemeljena le v primeru, ko pride do izgube dohodka iz redne zaposlitve. Ker je bila tožniku za obdobje od 15. 4. 1997 do 28. 1. 2002 z odločbama ZPIZ priznana lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova delovnega razmerja, je njegov status zavarovanca v tem obdobju izenačen s statusom delavca z redno zaposlitvijo, kar pomeni, da za to obdobje v skladu z določili Zakona o prispevkih za socialno varnost (v nadaljevanju: ZPSV) v zvezi s prisojeno odškodnino iz naslova izgubljenega zaslužka obstaja tudi obveznost obračunati, izplačati in odvesti prispevke. V skladu s 1. odstavkom v zvezi s 6. odstavkom 6. člena ZSVP je v tem konkretnem primeru zavezanec za plačilo prispevkov tožena stranka, ki je izplačevalec tega dohodka v obliki odškodnine. V preostalem vtoževanem obdobju (od 29. 1. 2002 do 31. 10. 2007 in od 16. 11.2008 do 30. 11. 2016) pa prisojene odškodnine ne predstavlja izguba na zaslužku iz redne zaposlitve, saj tožnik v tem obdobju ni bil v delovnem razmerju, niti mu ni bil za to obdobje priznan status zavarovanca iz delovnega razmerja, zato toženi stranki za to obdobje od prisojene odškodnine ni mogoče naložiti tudi obveznosti obračunati, izplačati in odvesti prispevke.

+

Dokument: VSL Sodba in sklep II Cp 542/2018, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 13.02.2019

Institut: odškodninska odgovornost države - odškodninska obveznost zaradi izbrisa iz stalnega registra prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - pavšalna odškodnina - odškodnina za premoženjsko škodo - odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - pravica do starostne pokojnine - pogoji za pridobitev pokojnine - pogoji za pridobitev predčasne starostne pokojnine - državljanstvo - vzročna zveza - upoštevanje prejete odškodnine

Jedro: Zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik pokojnine ni dobil, ker ni bil slovenski državljan zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, je nepravilen, saj vzročna zveza med toženkinim protipravnim ravnanjem (izbris iz registra stalnega prebivalstva) in tožnikovo škodo (nepridobitev... pravice do pokojnine v Sloveniji) ob upoštevanju konkretnih okoliščin obravnavanega primera in določb ZPIZ ni podana.

+

Dokument: VSM Sklep I Cp 953/2018, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 07.01.2019

Institut: uveljavljanje dedne pravice v pravdnem postopku - vročitev sklepa o dedovanju - obnovitveni razlog - pravočasnost vložitve tožbe - pravočasnost ugovora zastaranja - materialno procesno vodstvo in njegove meje

Jedro: V večinski sodni praksi je sprejeto stališče, da se v primeru pravde ob pogojih za obnovo postopka po 224. členu ZD uporabljajo roki za vložitev tožbe, kot jih določa 396. člen ZPP in da navedeno izključuje uporabo zastaralnih rokov iz 141. člena ZD. Tudi pri presoji utemeljenosti... ugovora zastaranja sodišče opravlja subsumpcijo dejanskega stanja pod določeno pravno normo. Te trditve pa mora toženec podati pravočasno, to je do konca prvega naroka za glavno obravnavo.

+

Dokument: VSM Sklep I Cp 933/2018, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 27.11.2018

Institut: duševne bolečine zaradi neupravičenega odvzema prostosti - odškodnina za pripor - poškodba - protipravno ravnanje policista - zavrnitev izvedbe predlaganih dokazov - neupravičen izostanek z naroka - objektivna odgovornost države - pričnina - nadomestilo plače za čas zadržanosti od dela

Jedro: Četudi odreditev pripora ni bila nezakonita ali protipravna, obdolženemu pripada odškodnina, če kasneje v kazenskem postopku zoper njega ni bila izdana obsodilna sodba.

Dokument: VSL Vmesna sodba in sklep II Cp 25/2018, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 24.10.2018

Institut: odškodnina zaradi neutemeljenega pripora - objektivna odgovornost države - nedovoljeno ravnanje - priporni razlog - ponovitvena nevarnost - silobran

Jedro: Nedovoljeno ravnanje je lahko samo tisto ravnanje, ki pomeni utemeljen razlog za odreditev pripora. Kadar priporni razlog nevarnosti ponovitve ali dokončanja začetega kaznivega dejanja temelji na opisu dejanja, zaradi katerega je bil uveden kazenski postopek, ki pa je bil nato ustavljen, ker se je... izkazalo, da ne gre za kaznivo dejanje, ravnanja obdolženca (osumljenca) ni mogoče šteti za nedovoljeno ravnanje po tretjem odstavku 542. člena ZKP.

+

Dokument: VSL sklep II Cp 1249/2016, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 12.10.2016

Institut: odškodninska odgovornost države - podlage odškodninske odgovornosti - neutemeljen pripor - nastanek bolezni - povrnitev škode - izgubljeni zaslužek - trditveno in dokazno breme - dejansko stanje - dokazovanje - dokazna ocena - dokazni standard

Jedro: Pri ugotavljanju premoženjske škode zaradi izgubljenega zaslužka se pravni standard: „normalnega teka stvari“ napolnjuje bodisi s preslikavo stanja glede dohodkov, ki jih je oškodovanec pridobival pred škodnim dogodkom, bodisi z dokazovanjem pridobivanja dohodkov z novo zaposlitvijo ali delom,... ki ga oškodovanec pred škodnim dogodkom še ni opravljal. Potreben je dokazni standard nadpolovične verjetnosti.

+

Dokument: VSM sklep I Cp 476/2016, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 12.07.2016

Institut: zapuščinski postopek - pravica dediča do sodelovanja v postopku - vročanje - fikcija vročitve - obnovitev postopka - odpoved dedovanju - dediščinska tožba - zastaranje - trditveno in dokazno breme

Jedro: Ker tožniku z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem je podan obnovitveni razlog iz 2. točke 394. člena ZPP. Prav iz teh razlogov je predvidena tudi dediščinska tožba po 224. členu ZD, s katero lahko po pravnomočnosti sklepa... o dedovanju dedič uveljavlja korekcijo odločitve, sprejete v zapuščinskem postopku.Trditveno in dokazno breme dokazovanja zastaranja je na tožencu, ki je zastaranje ugovarjal, ker pa slednji svojega ugovora sploh ni substanciral, torej opredelil z ustreznimi trditvami, na podlagi katerih bi sodišče prve stopnje o utemeljenosti podanega ugovora lahko odločalo, svojega trditvenega in dokaznega bremena ni zmogel.

+

Dokument: VSL sodba III Cp 2811/2015, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 09.12.2015

Institut: identično dejansko stanje - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - kaznivo dejanje pranje denarja - kvalifikatoren element kaznivega dejanja - višina škode

Jedro: Če višina škode, ki jo ugotavlja kazenska sodba, ni objektivni pogoj kaznivosti niti kvalifikatoren element kaznivega dejanja, pravdno sodišče ni vezano na v izreku kazenske sodbe ugotovljeno višino škode. Toda toženec v obravnavani zadevi vtoževani višini škode niti pavšalno ni nasprotoval,... zato kljub pravilnemu materialnopravnemu pritožbenemu stališču s pritožbo v tej smeri ne more uspeti.

+

Dokument: VSM sklep I Cp 676/2015, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 01.10.2015

Institut: vrnitev darila - razveza zakonske zveze - nesorazmerna darila

Jedro: Sodna praksa se je v podobnih in primerljivih zadevah že večkrat izrekla, da roka za vrnitev darilna po 84. členu ZZZDR, zakon ne določa, ter da sklicevanje na enoletni rok, ki ga je določal 117. člen Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) ne pride v poštev, saj ne gre za... razveljavitev darilne pogodbe, temveč v bistvu za preklic, ter da pride zato v poštev splošni zastaralni rok, ki ga določa tedaj 371. člen ZOR, sedaj pa 346. člen OZ (odločba Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 11/2001).

+

Dokument: VSL sklep III Cp 998/2015, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 22.04.2015

Institut: neupravičena pridobitev - obogatitveno načelo - okoriščanje - neobstoja denarja - odškodninska odgovornost - protipravno ravnanje

Jedro: Ker je v slovenski pravni teoriji in praksi glede okoriščanja uveljavljeno obogatitveno načelo, mora prejemnik koristi vrniti le korist, ki jo še ima v času izdaje sodne odločbe. Ker toženca denarja nimata več, odločitve ni mogoče opreti na določbe o neupravičeni obogatitvi, je pa iz trditev... tožeče stranke mogoče izluščiti vsa pravno odločilna dejstva za uporabo določb o odškodninski odgovornosti, kar bo predmet novega sojenja.

+

Dokument: VSL sklep IV Cp 359/2015, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 11.03.2015

Institut: rejništvo - pravnomočna odločitev v upravnem postopku - dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - prenehanje rejništva zaradi spremenjenih razmer

Jedro: Prenehanje rejništva zaradi spremenjenih razmer lahko tožnica zahteva le v upravnem postopku, takšni zahtevi pa bo CSD ugodil, če bo ugotovil, da so prenehali razlogi, zaradi katerih je bila potrebna oddaja otrok v rejništvo. Prvo sodišče je tožbo utemeljeno zavrglo, ker je bilo o vprašanju... vzgoje in varstva otrok pravnomočno odločeno v upravnem postopku, zato je sodišče na odločitev upravnega organa vezano.

+

Dokument: VSL sodba II Cpg 1421/2013, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 06.11.2014

Institut: neupravičena obogatitev - stroški upravljanja - obratovalni stroški - upravnik - revizija - sprememba sodne prakse - upravljanje večstanovanjske stavbe - terjatve upravnika do etažnih lastnikov - zastaranje terjatev upravnika - enoletni zastaralni rok - druga terjatev - začetek teka zastaralnega roka - subsidiarna odgovornost lastnika neprofitnega stanovanja za plačilo obratovalnih stroškov - najemnik

Jedro: Terjatve za povračilo obratovalnih stroškov, ki jih je upravnik večstanovanjske stavbe iz lastnih sredstev založil za etažnega lastnika, zastarajo v enem letu, saj gre za terjatve, ki dospevajo v plačilo v trimesečnih oziroma krajših rokih.

Dokument: VSL sklep II Ip 1389/2014, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Izvršilni oddelek, Datum: 09.04.2014

Institut: ugovor tretjega - verjetnost - verjetno izkazana pravica - obrazložen ugovor - trditvena in dokazna podlaga

Jedro: Tretji je za obstoj svoje pravice na predmetu izvršbe zatrjeval vsa pravno relevantna dejstva (obstoj zunajzakonske skupnosti, nakup nepremičnine v času trajanja te skupnosti, soprispevanje sredstev za nakup nepremičnine), ter predlagal zanje tudi dokaze (zaslišanje dolžnice, tretjega in zaslišanje... priče), v celoti in natančno pa bo tretji moral podati trditve in dokazne predloge šele v tožbi zaradi nedopustnosti izvršbe.

+

Dokument: VSL sodba II Cp 2579/2013, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 05.03.2014

Institut: odškodnina zaradi neutemeljenega pripora - kršitev osebnostnih pravic - nezakonito delo organov - zastaranje odškodninske terjatve - nepremoženjska škoda - merila za določitev primerne odškodnine - javni interes - bodoča škoda

Jedro: Obveščanje o poteku kazenskega postopka zoper tožnika in soobtožene je v obravnavanem primeru utemeljeval in opravičeval javni interes. Ker organi tožene stranke pri obveščanju javnosti niso prestopili meja dopustnih posegov v tožnikove ustavne pravice, njihovo ravnanje ni bilo protipravno.... Za morebitne komentarje in prispevke v medijih, ki so jih slednji objavljali glede na dobljene informacije tožene stranke o poteku kazenskega postopka, pa ne more odgovarjati tožena stranka, pač pa mediji sami.Duševne bolečine zaradi neupravičene obsodbe oziroma neutemeljeno odvzete prostosti predstavljajo enotno obliko škode.

+

Dokument: VSC sklep Cp 542/2013, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 05.09.2013

Institut: rejništvo - dodelitev otroka tretji osebi - sodna pristojnost

Jedro: Po mnenju pritožbenega sodišča ima oče pravico, da s tožbo zahteva dodelitev svojih otrok babici, saj rejništvo ne izključuje odločanja o tem, pri komu naj bodo mladoletni otroci in pristojnost sodišča.

Izberi vse|Izvozi izbrane