Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 10149cT1DcCUyMDU0Mi8yMDEzJmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmc2hvd1R5cGU9ZGl2JnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJm9yZGVyPWRhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2M=

Dokument: VSM Sklep I Ip 331/2020, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Izvršilni oddelek, Datum: 23.06.2020

Institut: zavarovanje terjatve s predhodno odredbo - pogoji za izdajo predhodne odredbe - odločba domačega sodišča, ki še ni izvršljiva - pravni interes za pritožbo - stroški postopka zavarovanja - neuspeh v postopku - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - objektivna nevarnost za poplačilo terjatve

Jedro: Upnik od dne 22. 5. 2020 več ne razpolaga z odločbo domačega sodišča, ki se glasi na denarno terjatev in še ni izvršljiva, s čimer je prenehal tudi njegov pravni interes za pritožbo. Četudi bi sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremenilo in ugodilo predlogu za izdajo predhodne odredbe,... bi bilo namreč potrebno postopek zavarovanja s predhodno odredbo nato ustaviti zaradi razveljavitve odločbe, na podlagi katere je bila predhodna odredba izdana, zato upnik z uveljavljanim pravnim sredstvom zase ne more doseči ugodnejšega pravnega položaja.

+

Dokument: VSL Sklep Cst 159/2020, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 20.05.2020

Institut: stečajni postopek - ugotovitev obstoja prerekane terjatve v pravdi - neplačane davčne obveznosti

Jedro: V skladu s tretjim odstavkom 314. člena ZFPPIPP velja v primeru prerekanja terjatev iz prvega odstavka tega člena, napotitev za tistega, ki je terjatev prerekal, ne glede na določbo 300. in 302. člena ZFPPIPP, saj je uporaba teh pravil v takih primerih izrecno izključena.

Dokument: VSM Sklep I Cp 31/2020, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 30.04.2020

Institut: evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov - sodna poravnava - nespornost zahtevka - izvršljivost sodne poravnave

Jedro: Sodna poravnava po prepričanju sodišča druge stopnje izpolnjuje pogoje za potrditev evropskega naloga za izvršbo.

Dokument: VSC Sodba Cp 70/2020, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 21.04.2020

Institut: zamuda z izpolnitvijo obveznosti - kdaj zapade odškodninska obveznost - tek zakonskih zamudnih obresti - nastanek škode - zapadlost odškodninske obveznosti

Jedro: Po določbi 165. člena OZ se šteje odškodninska obveznost za zapadlo od trenutka nastanka škode. Trenutek nastanka škode ni vedno in tudi ni nujno enak škodnemu dogodku. Trenutek nastanka škode je odvisen vrste škode in od okoliščin primera. Pri protipravnem odvzemu in protipravnem... uničenju stvari hkrati s škodnim dejanjem nastane in zapade tudi obveznost vrnitve stvari oziroma povrnitve škode. Oškodovalec v takšnem primeru ne potreboje dodatnega roka za ugotovitev in izpolnitev obveznosti.

+

Dokument: VSC Sklep I Ip 105/2020, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 09.04.2020

Institut: prehod terjatve - izčlenitev - delitveni načrt - sklep o vpisu v sodni register - vpis delitve družbe v sodni register

Jedro: Ker glede na zgoraj navedeno materialno pravo, terjatev ob izčlenitvi preide na novo ustanovljeno družbo z vpisom delitve v register, pri tem pa iz ugotovitev sodišča prve stopnje ter spisovnih podatkov ne izhaja, da bi upnik v predlogu za izvršbo sklep o vpisu izčlenitve pri subjektu A. d.d.... določno označil (glede na podatke Ajpes gre za sklep Srg 2018/38178 z dne 22. 10. 2018) oziroma ga k elektronskemu predlogu za izvršbo priložil, niti ni tega storil v odgovoru na ugovor, je pritrditi pritožbi, da so bile ugovorne trditve o tem, da upnik ni izkazal pogojev po prvem odstavku 24. člena ZIZ, utemeljene.

+

Dokument: VSC Sodba Cp 1/2020, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 08.04.2020

Institut: najem stanovanja - uporaba najetega stanovanja - obstoj najemne pogodbe - brezplačna uporaba stanovanja - nastop pravnih posledic začetka stečajnega postopka

Jedro: Sama tožena stranka v pritožbi navaja in priznava, da do sklenitve kakršnegakoli najemne pogodbe med pravdnima strankama pred uvedbo stečajnega postopka ni prišlo. Tožena stranka s stečajnim dolžnikom ni sklenila najemne ali zakupne pogodbe, ampak le časovno omejen dogovor o brezplačni rabi... spornega stanovanja. Ker tako ne gre za sklenitev najemne pogodbe v smislu določb členov 587 do 618 OZ in ker gre le za urejanje posamičnih pravic med pravdnima strankama tako ni mogoče uporabiti določb ZFPPIPP o odstopu od pogodb, ker ne gre za veljavno sklenjeno pogodbo z njeno veljavno obličnostjo, temveč le za dovolitev posameznih pravic, zato sodišče prve stopnje pravilno, ni kot materialnopravno podlago za odločitev v tem sporu uporabilo določb ZFPPIPP. Med toženo stranko in V. H., ki je bila zakonita zastopnica podjetja E. d.o.o., je bil sklenjen dogovor o uporabi stanovanj, ki pa je veljal le med takratnima pogodbenima strankama, z nastopom stečaja pa se tak dogovor zaradi začetka stečajnega postopka ne more več upoštevati. Tožeča stranka je (to je do takratna njena zakonita zastopnica) je namreč z dnem stečajnega postopka izgubila pravico izjavljati voljo za tožečo stranko kot njena zakonita zastopnica. Zato, četudi bi V. H. tožencu dovolila brezplačno uporabo stanovanja, je postala ta izjava ali dogovor z dnem, ko so pooblastila za zastopanje družbe prešla na stečajnega upravitelja, brezpredmetna oziroma neupoštevna.

+

Dokument: VSC Sklep I Ip 8/2020, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 12.03.2020

Institut: izvršilno sredstvo - opustitev - izterjava nedenarne terjatve - ius cogens - dovolitev izvršbe

Jedro: Za opravo izvršbe, če je dolžnikova obveznost opustitev, pa ZIZ določa način, kot je določen v 227. členu v zvezi s prvim do tretjim in petim odstavkom 226. člena. Sodišče prve stopnje mora ob odločanju o predlogu za izvršbo po uradni dolžnosti paziti na pravilno uporabo materialnega... prava, kamor sodi tudi vprašanje pravilne uporabe 227. člena oziroma 226. člena ZIZ. Izvršilna sredstva so ius cogens in njihova izbira pri izterjavi nedenarnih terjatev ni v dispoziciji strank. Upnica torej v tem delu ni predlagala pravega sredstva izvršbe in tako niso izpolnjene materialne predpostavke za dovolitev izvršbe, zato je v obravnavanem delu odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno nepravilna.

+

Dokument: VSL Sklep II Ip 266/2020, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Izvršilni oddelek, Datum: 11.03.2020

Institut: nadaljevanje izvršbe - novi dolžnik - novi zemljiškoknjižni lastnik kot (hipotekarni) dolžnik - ugovor po izteku roka - obveznost zastavitelja - končanje stečajnega postopka - načelno pravno mnenje - izbris hipoteke

Jedro: Lastnost hipotekarnega dolžnika lastniku s hipoteko obremenjene nepremičnine daje že samo lastništvo nepremičnine, ne glede na to, ali je hipotekarna obveznost tudi neposredno izvršljiva. Ker je glavni dolžnik soglašal z neposredno izvršljivostjo hipotekarne obveznosti na zastavljenih idealnih... deležih nepremičnin, neposredna izvršljivost pa je tudi zaznamovana v zemljiški knjigi, upniku zoper hipotekarne dolžnike zgolj ni treba vložiti hipotekarne tožbe. Po prenehanju gospodarske družbe z izbrisom na podlagi pravnomočnega sklepa o končanju stečajnega postopka ne preneha tudi obveznost zastaviteljev in porokov. V izvršilnem postopku dolžniki ne morejo doseči izbrisa hipoteke na svojih nepremičninah, v ugovoru po izteku roka tudi ne morejo več uveljavljati, da notarski zapis ni izvršilni naslov.

+

Dokument: VSC Sklep I Ip 62/2020, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 05.03.2020

Institut: zastaranje - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev)

Jedro: Za predmetno upnikovo terjatev, ker je ugotovljena s pravnomočno sodno odločbo, velja skladno s prvim odstavkom 356. člena OZ desetletni zastaralni rok, kot je to pravilno presodilo tudi sodišče prve stopnje. Pravilno je sodišče prve stopnje obrazložilo tudi, da v času teka izvršilnega... postopka zastaranje ne teče. V skladu s šestim odstavkom 369. člena OZ velja, da se zastaranje, ki začne po pretrganju znova teči, dovrši, ko preteče toliko časa, kolikor ga določa zakon za zastaranje, ki je bilo pretrgano.

+

Dokument: VSC Sodba Cp 457/2019, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 04.03.2020

Institut: pogodba o dosmrtnem preživljanju - ničnost pogodbe - neobstoječa pogodba - navidezna (simulirana) pogodba - darilna pogodba - načelo enake vrednosti dajatev - aleatorna pogodba - nedopusten nagib - beseda strank - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev

Jedro: Tožnica ne more uspeti s pritožbeno navedbo, da je sodišče prve stopnje kršilo določilo 1. odstavka 291. člena ZPP, ker je opustilo s to zakonsko določbo uzakonjeno zaključno besedo strank. Iz določbe 286b. člena ZPP namreč izhaja, da mora stranka kršitev določb pravdnega postopka pred... sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. Glede na to, da je bila tožnica s tem, da je sodišče prve stopnje opustilo zaključno besedo strank v skladu s 1. odstavkom 291. člena ZPP, seznanjena ob zaključku naroka za glavno obravnavo dne 23. 5. 2019, bi morala to kršitev določb pravdnega postopka uveljavljati po oceni sodišča takoj na tem naroku.V konkretnem primeru, je kljub bolezni zapustnice, pogodba o dosmrtnem preživljanju aleatorna, saj dejstvo, da je bila zapustnici diagnosticirana bolezen rak v takem stanju kot je bila, še ne pomeni, da se točno ve, kdaj bo pokojna oz. mati pravdnih strank umrla, saj je to odvisno od uspešnosti zdravljenja, po drugi strani pa je ravno obdobje, ko je nekdo bolan, še posebej pomembno oz. za bolno osebo pomembno, da zanj nekdo skrbi in tej osebi nudi tako moralno kot tudi materialno in po potrebi fizično pomoč, da se lahko na nekoga obrne in mu zaupa, zato v tem konkretnem primeru niso podane okoliščine, zaradi katerih bi bilo mogoče oziroma potrebno pogodbo presojati po načelu enake vrednosti dajatev, saj pride kršitev načela enake vrednosti dajatev pri tovrstnih pogodbah v poštev v res izjemnih primerih, t.j. če bi se v tem konkretnem primeru zapustnica in toženka že ob sklepanju pogodbe zavedali, da bo obstajala razlika med vrednostjo storitev toženke in vrednostjo izročenega stanovanja ter da bo vrednost tako nesorazmerna, da bi v pogodbi očitno prevladal darilni namen, v tem konkretnem primeru pa dokazni postopek ni pokazal, da bi toženka ali zapustnica mogli vedeti, kako bo potekala bolezen kakšen obseg nege, oskrbe in po oči bo potrebovala zapustnica in koliko časa bo zapustnica potrebovala pomoč.

+

Dokument: VSM Sodba I Cp 1000/2019, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 03.03.2020

Institut: odškodninska odgovornost - padec na pločniku - neravna tla običajne pohodne površine - opustitev dolžnega ravnanja - standard normalne pohodne površine za normalno pazljivega pešca - zavrnjen zahtevek - odškodninska odgovornost zavarovanca - popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje

Jedro: Kljub temu, da pot ni bila brezhibno urejena in vzdrževana, jo po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje, normalno pazljiv pešec še vedno lahko prehodi brez težav, saj je pločnik širok 3- 4 metre, zato se običajno pazljiv pešec luknji lahko brez težav izogne.

Dokument: VSL Sklep I Ip 200/2020, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Izvršilni oddelek, Datum: 26.02.2020

Institut: vrnitev v prejšnje stanje - oprava zamujenega procesnega dejanja - prepozna pritožba - vročitev s fikcijo - obvestilo o poskusu vročitve - tek rokov - potek roka na dela prost dan

Jedro: Sodišče prve stopnje je predlog za vrnitev v prejšnje stanje pravilno zavrglo kot nedovoljen, saj dolžnik skupaj s predlogom ni opravil tudi zamujenega dejanja. Ne glede na datum, ko je naslovniku pisanje puščeno v predalčniku, kot tudi če do tega zaradi dejanskih ovir sploh ne... pride, se šteje vročitev s fikcijo za opravljeno s potekom 15 dnevnega roka, odkar je bilo dolžniku puščeno obvestilo, prejema katerega v pritožbi niti ne zanika. Sobote, nedelje, prazniki in drugi dela prosti dnevi na tek rokov ne vplivajo, pač pa rok na te dneve ne more poteči.

+

Dokument: VSC Sklep II Ip 56/2020, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 19.02.2020

Institut: pravni pouk - podpis pravne osebe - podpis zakonitega zastopnika pravne osebe

Jedro: Pravni pouk ni določal podrobno kakšen naj bo pravilni podpis pravne osebe niti tega ne določa 335. člen ZPP, zato je treba razlagati določbe ZPP o popolnosti pritožbe v korist stranke. V dejanskih okoliščinah tega primera, ko je bila na pritožbi odtisnjena štampiljka upnika s firmo in... sedežem ter težje berljivim podpisom - parafo se zato šteje, da gre za podpis zakonitega zastopnika. Glede na ta dva razločevalna elementa ni bilo razloga za utemeljen dvom ali gre za podpis zakonite zastopnice oziroma za dvom o njeni istovetnosti. V tem primeru je bila pritožba upnika podpisana, četudi na njej ni bilo izrecno navedenega imena in priimka zakonite zastopnice.

+

Dokument: VSC Sklep II Ip 39/2020, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 19.02.2020

Institut: izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine

Jedro: Upnik neutemeljeno navaja, da dolžnik ni predložil ali vsaj predlagal nobenih pravno pomembnih dokazov, da bi moral predlagati vsaj zaslišanje zakonite zastopnice dolžnika. Kot pojasnjeno, je dolžnik zatrjeval negativna dejstva, ki jih ne more dokazati. Neutemeljeno še upnik dodaja,... da je dolžnik zatrjeval neresnična dejstva, da je s potrditvijo IOP obrazca dejansko priznal in pripoznal dolg, s tem pa priznal ustreznost opravljenih del ter se sklicuje na primer v sodni praksi, ker izvršilno sodišče ne presoja utemeljenosti tožbenih in ugovornih trditev, saj v ZIZ nima instrumentarija za to, temveč je to naloga pravdnega sodišča.

+

Dokument: VSL Sodba I Cp 790/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 19.02.2020

Institut: pravnomočnost - objektivne meje pravnomočnosti - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - aktiva in pasiva premoženja - obveznost iz naslova skupnega premoženja - plačilo kreditne obveznosti - ultra petitum - prekoračitev tožbenega zahtevka - ugovor zastaranja

Jedro: Pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati objektivne meje pravnomočnosti sodbe, s katero sta pravdni stranki razdelili skupno premoženje, je zmotno. Iz obrazložitve sodbe VSL II Cp 2388/2013 z dne 14. 5. 2014 (priloga B 3) izhaja, da je tožnik, ko je bil v zakonski zvezi... s toženko, najel kredit v višini 180.000 EUR, od tega zneska je 60.000 EUR plačal za poslovni objekt v B. Sodišče je skupno premoženje razdelilo med pravdni stranki vsaki do polovice. Ker je tožnik to nepremičnino po razvezi zakonske zveze brez soglasja toženke prodal naprej, mu je naložilo, da ji polovico prejete kupnine iz naslova tega skupnega premoženja povrne. Šlo je torej za delitev aktive skupnega premoženja, v obravnavanem primeru pa gre za delitev pasive, to je obveznosti plačevanja iz naslova posojila.

+

Dokument: VSM Sodba I Cp 24/2020, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 18.02.2020

Institut: pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje - volilo - damnacijski legat - obligacijska pravica - izpolnitev volila - priposestvovanje dela nepremičnine - dobra vera priposestvovalca - pričetek teka priposestvovalne dobe

Jedro: Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da gre v predmetni zadevi za damnacijsko volilo, ki predstavlja oporočiteljevo naklonitev obligacijske pravice zahtevati izpolnitev volila od tistega, ki je po oporoki dolžan volilo izpolniti (prvi odstavek 86. člena ZD). Volilo se... upoštevaje določbo 132. člena ZD pridobi ipso iure.

+

Dokument: VSC Sodba Cp 522/2019, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 14.02.2020

Institut: prostovoljno pogodbeno zavarovanje - zavarovalni interes - ugovori zavarovalnice - pogodbeno zavarovanje odgovornosti

Jedro: Pri pogodbenem prostovoljnem zavarovanju odgovornosti se zavarovanec po svoji presoji (avtonomni volji) zavaruje pred odškodninskimi zahtevki oškodovancev. Pri tem zavarovanju prevladuje interes zavarovatelja, to je subjekta, ki je odškodninsko odgovoren oškodovancu, ne pa interes oškodovanca. V... tem pogledu se prostovoljno pogodbeno zavarovanje odgovornosti loči od obveznega zavarovanja. Zato ima pri prostovoljnem zavarovanju odgovornosti zavarovalnica tudi vse ugovore, ki jih ima v zvezi s pogodbo proti tistemu, s katerim je sklenila zavarovalno pogodbo.

+

Dokument: VSL Sklep II Cp 2349/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 12.02.2020

Institut: povrnitev škode - izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - plačilo odškodnine - rok za vložitev tožbe

Jedro: Ker se je ZPŠOIRSP začel uporabljati 18.6.2014, je bila tožba, ki jo je tožnik vložil dne 5.6.2019, vložena prepozno. Sodišče prve stopnje jo je kot tako na podlagi določbe 274. člena ZPP pravilno zavrglo.

Dokument: VSM Sodba I Cp 1153/2019, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 11.02.2020

Institut: vmesna sodba - odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi smrti bližnjega - nestrokovno zdravljenje - odškodninska odgovornost delodajalca za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebo - opustitveno ravnanje - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje

Jedro: Toženka namreč odgovarja za škodo, ki jo povzročijo njeni delavci pri delu ali v zvezi z delom, razen če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je bilo treba. Ravnanje zdravnika je nestrokovno, če prekrši znana pravila zdravljenja in je pri tem neskrben. Zdravnik pri... pogodbeni obveznosti ne odgovarja za uspeh, temveč je njegova zaveza v skrbnem ravnanju. Glede na ugotovljena dejstva, da terapije z BCG (kar štirikrat) niso bile izvedene v času, ko se bolezen še ni razširila, pa je po prepričanju sodišča druge stopnje takšno opustitveno ravnanje toženke pripoznati kot pravno upošteven vzrok smrti (poleg jasnega naravnega vzroka) oziroma gre za takšno opustitveno ravnanje, ki bi lahko v pomembnem (nezanemarljivem) deležu pacienta ozdravilo.

+

Dokument: VSL Sklep I Ip 95/2020, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Izvršilni oddelek, Datum: 04.02.2020

Institut: dovoljenost revizije v izvršilnem postopku - subsidiarna uporaba ZPP - izostanek odgovora na ugovor - domneva resničnosti trditev v ugovoru - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - ustrezno zemljiškoknjižno dovolilo - vpis v zemljiško knjigo - lastninska pravica v pričakovanju - obremenjena nepremičnina - prisilna hipoteka - navidezna solastnina - dejanska etažna lastnina

Jedro: Pravila postopka, po katerem sodišče opravlja prisilno izvršitev terjatve na podlagi izvršilnega naslova, določa ZIZ kot specialni predpis. Le v primeru, če ZIZ pravil glede določenega vprašanja nima, se na podlagi 15. člena ZIZ v postopku izvršbe smiselno uporabljajo določbe ZPP. Ker je... vprašanje dovoljenosti oziroma dopustnosti izrednih pravnih sredstev v ZIZ izrecno in posebej urejeno, subsidiarna uporaba pravil ZPP glede tega vprašanja v izvršilnem postopku ne pride v poštev. Dolžnikove ugovorne navedbe štejejo za resnične, če upnik v roku ne odgovori na ugovor. Poudariti pa je, da ta domneva ne velja za ugovore materialnopravne narave, saj mora o teh sodišče prve stopnje odločati samo in pri tem presoditi njihovo utemeljenost. Povedano drugače, domneva resničnosti se razteza le na dejstva, sodišče pa mora še vedno presoditi, ali iz takih dejstev in v zvezi z njimi predloženih dokazov izhaja tudi materialnopravna posledica, kot jo zatrjuje dolžnik. Hipotekarne dolžnice (oziroma v enem primeru pravni prednik hipotekarne dolžnice) so prodajne pogodbe s prvotnim dolžnikom nedvomno sklenile že po začetku učinkovanja zaznambe izvršbe v korist upnikov. Že iz tega razloga tako niso mogle pridobiti lastninske pravice v pričakovanju pred nastankom hipoteke v korist upnikov.

+

Izberi vse|Izvozi izbrane