Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 10183cT1DcCUyMDU0Mi8yMDEzJmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmc2hvd1R5cGU9ZGl2JnJvd3NQZXJQYWdlPTIwJm9yZGVyPWNoYW5nZURhdGUmZGlyZWN0aW9uPWRlc2M=

Dokument: VSM Sodba I Cp 507/2019, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 23.07.2019

Institut: vznemirjanje lastninske pravice - negatorna tožba - dovozna pot - imisije - prekluzija navedb in dokazov - trditveno breme - zavrnitev nepomembnih dokazov - vezanost na upravno odločbo - naloga izvedenca

Jedro: Glede predloga izvedenca, naj se vožnje motornih vozil in kmetijske mehanizacije ne izvajajo ob severni strani stavb toženih strank, pa je pojasniti, da je to preseglo njegovo nalogo strokovnega pomočnika sodišča, ki mora v izvidu ugotoviti dejstva, v mnenju pa podati svoj strokovni sklep, do... katerega je prišel z uporabo abstraktnih pravil. Sodišča izvedenčev predlog v ničemer ne zavezuje.

+

Dokument: VSM Sodba I Cp 639/2019, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 17.09.2019

Institut: odškodninska odgovornost stečajnega upravitelja - občasni stroški stečajnega postopka - zastopanje po odvetniku - stroški odvetniškega zastopanja - predračun stroškov stečajnega postopka - sprememba predračuna stroškov stečajnega postopka - skrbnost stečajnega upravitelja - dogovor o nagradi odvetnika

Jedro: V skladu z 8. točko tretjega odstavka 355. člena v zvezi s prvim odstavkom 354. člena ZFPPIPP namreč sporni stroški odvetniškega zastopanja stečajnega dolžnika predstavljajo (občasne) stroške stečajnega postopka, ki so nastali po začetku stečajnega postopka, zato bi jih stečajni upravitelj... moral zajeti v predračunu stroškov stečajnega postopka (prvi odstavek v zvezi s 3. točko drugega odstavka 356. člena ZFPPIPP) oziroma v njegovi spremembi (tretji odstavek 356. člena ZFPPIPP) ter posledično predlagati sodišču, ki je vodilo stečajni postopek, da takšno spremembo predračuna dovoli. V tej fazi namreč stečajni upravitelj predvidenih pravdnih stroškov (stroškov odvetniškega zastopanja tožnika) še ni dolžan dokazati (z računi), zato odločitev sodišča pomeni le okviren predračun stroškov, upoštevajoč različne možnosti izida pravdnega postopka. Koliko stroškov pa bo nato dejansko izplačanih kot strošek stečajnega postopka pa bo nato odločeno šele s sklepom sodišča v skladu s prvim odstavkom 357. člena ZFPPIPP.

+

Dokument: VSL Sodba in sklep I Cpg 494/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 27.11.2019

Institut: neupravičena obogatitev - odpadla pravna podlaga - razveljavitev pravnomočne odločbe - postopek z izrednim pravnim sredstvom - obseg vračanja - zakonske zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti - trenutek nastopa nepoštenosti - diskrecija sodišča - popravni sklep - vsebina poprave - odmera stroškov - nepriznani stroški - pritožba zoper odločitev o stroških postopka

Jedro: Dejstvo, da je sodišče prve stopnje odmerilo stroške v prenizkem znesku oziroma kakšne postavke priglašenih stroškov stranki ni priznalo, ni razlog, zaradi katerega bi bila dovoljena poprava s popravnim sklepom, temveč je tako napako sodišča mogoče sanirati le s pritožbo zoper stroškovno... odločitev. Zato sodišče prve stopnje s popravnim sklepom v konkretnem primeru ne bi smelo zvišati odmerjenih pravdnih stroškov. Pritožbeno sodišče se v konkretnem primeru glede trenutka nastanka nepoštenosti tožene stranke ne more strinjati s pritožnikom, da je tožena stranka postala nepoštena že, ko je bila obveščena o vloženi reviziji zoper odločbo, ki je predstavljala podlago za plačilo stroškov. Dejstvo je, da je ob vložitvi revizije še obstajala pravna podlaga, na podlagi katere je tožena stranka zadrževala prejeti znesek stroškov. Šele s tem, ko je z razveljavitvijo pravnomočne sodbe podlaga za plačilo stroškov odpadla in je bila tožena stranka s tem seznanjena, je po mnenju pritožbenega sodišča mogoče govoriti o njeni nepoštenosti v smislu 193. člena OZ. Šele s tem trenutkom je namreč izvedela, da je brez pravne podlage obogatena na tuj račun in zato zamudnih obresti od prejetega zneska za čas pred tem ni mogoče zahtevati. Dobroverni prejemnik jamči le za vrednost dejansko doseženih plodov, ne pa tudi za tiste, ki jih je opustil obrati (smiselno enako obresti).

+

Dokument: VSL Sodba I Cp 1972/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 22.01.2020

Institut: poslovodstvo brez naročila - plačilo kupnine - sorazmerno plačilo - sečnja gozda - sanitarna sečnja - prodaja lesa - posel rednega upravljanja - soglasje solastnikov - solastna nepremičnina - pogodba o naročilu - upravičenja solastnika - ugovor izpolnitve obveznosti - bremena skupne stvari - procesni pobotni ugovor - pobotni ugovor - plačilo stroškov - plačilo pristojbin - plačilo nadomestila za uporabo - izdatek za drugega

Jedro: Kot utemeljeno ugotavlja sodišče prve stopnje, je skladno s pogodbo sklenjeno med pokojno toženko in A., slednji od kupnine za les pridobljen v okviru sanitarne sečnje odštel vse stroške le-te in celoten presežek nakazal na račun toženke. V praksi je šlo za kompenzacijo računov, ki sta jih... drug drugemu izstavila toženka (računi za plačilo kupnine za les) in M. (računi za plačilo stroškov sanitarne sečnje). To med pravdnima strankama tudi ni bilo sporno, takšen način poslovanja pa sta potrdili tudi zaslišani priči.

+

Dokument: VSL Sklep I Cp 2318/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 04.03.2020

Institut: predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za vrnitev v prejšnje stanje - zmotna uporaba materialnega prava - bolezen stranke - upravičen razlog - nenadnost in nepredvidljivost bolezni - kumulativna izpolnitev pogojev - alkoholizem - procesna nesposobnost - pomanjkanje procesne sposobnosti

Jedro: Vrnitev v prejšnje stanje je procesnopravni institut, ki omogoča, da se odpravijo posledice zamude in da se pravda vrne v stanje, v kakršnem je bila pred zamudo. V pravni teoriji in sodni praksi se je izoblikovalo enotno stališče, da je vrnitev v prejšnje stanje mogoče dopustiti, če je zamuda... posledica upravičenega vzroka, ki se je pripetil stranki. Upravičen vzrok je vsak dogodek resnejše narave, ki razumsko pomeni oviro za stranko, da opravi neko procesno dejanje; vzrok bo upravičljiv, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma če se lahko pripiše naključju, ki se je pripetilo stranki. Torej mora zamudo povzročiti dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla niti predvideti niti preprečiti. Poleg tega pravna teorija in sodna praksa zahtevata, da je tak dogodek nepričakovan, torej nenaden in nepredvidljiv. Vsakršna bolezen ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje, ne glede na njeno težo in vpliv na strankine psihofizične sposobnosti, temveč mora biti izpolnjen dodaten pogoj, da je bolezen ali poškodba nastopila nenadno in nepredvidljivo. Toženčeva bolezen (alkoholizem in z njim povezani zapleti) ne izpolnjuje enega od osnovnih pogojev za upravičenost vrnitve v prejšnje stanje, to je kriterija nenadnosti in nepredvidljivosti, saj je šlo za dalj časa trajajoče stanje.

+

Dokument: VSC Sklep II Ip 120/2020, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 03.04.2020

Institut: fikcija vročitve - zavrženje prepoznega ugovora

Jedro: Za nastop fikcije je tako odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka. Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka.

Dokument: VSC Sodba Cp 524/2019, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 23.04.2020

Institut: nepremoženjska škoda - denarna odškodnina - pravična denarna odškodnina - telesne bolečine in neugodnosti v zvezi z zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - trajne posledice poškodb

Jedro: Sodišče prve stopnje, je ugotovilo, da tožnik zaradi poškodbe ključnice nima večjih posledic, da zmore vse svoje običajne obremenitve brez omejitev, je pa kljub temu ugotovilo še vedno možno prisotnost nelagodnega občutka pri večjih obremenitvah, čeprav posebne oviranosti pri gibanju ni.... Tudi glede posledic poškodovanega gležnja je sodišče prve stopnje ugotovilo, da zaradi te poškodbe ni več nobenih ovir za normalne življenjske aktivnosti, je pa tudi tu še vedno prisotna možnost manjših težav pri zelo naporni in dolgotrajni hoji po naravnem terenu, čeprav je sicer funkcija skočnih sklepov v celoti ohranjena, kljub manjši motnji gibljivosti desno. Glede na to, da sodišče še ugotovilo, da tožnik zelo verjetno pred poškodbo ni imel nobenih težav s sedaj poškodovanimi predeli, poleg tega je še ugotovilo, da je bil tožnik pred poškodbo aktiven športnik, sedaj pa je športne aktivnosti (predvsem kolesarjenje) v posledici škodnega dogodka opustil, kar priča o tem, da ne gre zgolj za minimalno, neznatno oziroma zanemarljivo omejitev tovrstnih življenjskih aktivnosti, tožnik sodišču prve stopnje povsem utemeljeno očita, da je z zaključkom, da pri tožniku ni trajnega prikrajšanja, da se zaradi ″manjših″ neugodnosti, ki jih tožnik lahko čuti in jih je objektivno mogoče šteti kot posledice poškodbe, njegove življenjske aktivnosti niso zmanjšale v primerjavi s stanjem pred poškodbo in zato ne povzročajo duševnega trpljenja tožnika, zmotno uporabilo materialno pravo, t.j. 179. in 182. člen OZ.

+

Dokument: VSL Sodba II Cp 1795/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 18.12.2019

Institut: padec po stopnicah - povrnitev škode - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - skaženost - denarna satisfakcija

Jedro: Tožnik se zaradi brazgotin neugodno počuti, brazgotini pa predstavljata trajno spremembo njegove zunanjosti. Enako velja za šepanje in otečenost noge, ki se pojavita, če tožnik nogo preveč obremeni. Pritožbeno sodišče meni, da je sodišče prve stopnje tožniku iz tega naslova (skaženost)... prisodilo prenizko odškodnino, to je zgolj 500,00 EUR. Glede na odškodnine v podobnih primerih je po oceni pritožbenega sodišča primerna odškodnina 1.200,00 EUR, to je toliko, kot je zahteval tožnik v tožbenem zahtevku.

+

Dokument: VSL Sodba in sklep II Cp 1172/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 05.02.2020

Institut: odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - poslovna odškodninska odgovornost - pogodbeno razmerje - protipravnost ravnanja zdravnika - medicinska napaka - zobozdravstvene storitve - opustitev pojasnilne dolžnosti - privolitev pacienta v zdravljenje ali poseg - privolitveni obrazec - pravica do samoodločbe - dodatni dokazi na zahtevo izvedenca - zavarovanje dokaza - dokazna stiska - odklonitveni razlogi - izločitev izvedenca

Jedro: Večinsko stališče pravne teorije in sodne prakse glede podlage odškodninske odgovornosti zdravnika je, da je razmerje med zdravnikom in pacientom pogodbene narave. V primeru, ko zdravnik ne ravna v skladu s profesionalno skrbnostjo, kar se odrazi v strokovni napaki, ali ko krši pojasnilno dolžnost... in bolniku nastane škoda, gre za kršitev pogodbenega razmerja. Protipravnost, ki je predpostavka odškodninske odgovornosti za škodo zaradi zdravnikove kršitve dolžnega ravnanja, se kaže v kršitvah pogodbene obveznosti opraviti izpolnitveno ravnanje, ki se ga je zdravnik s pogodbo o zdravstvenih storitvah zavezal opraviti (to je ravnati lege artis in pravilno izpolniti pojasnilno dolžnost). Zato se za odškodninsko odgovornost za škodo, ki jo kršitev povzroči pacientu, uporabljajo pravila o poslovni odškodninski odgovornosti (243. člen v zvezi z 246. členom OZ). Izjema od pogodbenega načela velja v primerih, ko mora zdravnik opraviti nujen medicinski poseg, pacient pa je v stanju, ki mu ne dopušča oblikovanja lastne volje.

+

Dokument: VSL Sklep IV Ip 1967/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Izvršilni oddelek, Datum: 06.11.2019

Institut: regulacijska (ureditvena) začasna odredba - izkaz verjetnosti obstoja terjatve upnika - izkazanost verjetnosti nastanka težko popravljive škode - restriktiven pristop pri ureditvenih začasnih odredbah - služnost stanovanja - osebna služnost - užitek - pravni posel - priposestovanje služnosti - pisna oblika pogodbe - overjeno zemljiškoknjižno dovolilo - teorija realizacije pogodbe - konvalidacija - materialno procesno vodstvo - izvedba dokazov - narok - (ne)vpis v zemljiško knjigo

Jedro: Namen regulacijske začasne odredbe je v ureditvi spornega pravnega razmerja do pravnomočne sodne odločbe. V bistvu gre za varstvo obstoječega stanja, ne pa za zavarovanje kasnejše izvršbe. Zato je potrebno pogoje iz 272. člena ZIZ obravnavati strožje. Ker gre za varstvo obstoječega stanja... pred nevarnostjo nastanka težko nadomestljive škode, je zato pri izdajanju takšnih začasnih odredb potreben restriktiven pristop, to pa je z njihovo omejitvijo na izjemne primere in ob upoštevanju strogih pogojev. Sodišče prve stopnje mora zato ob hkratnem tehtanju interesov obeh strank zelo omejevalno razlagati pojem težko nadomestljive škode in morajo začasne odredbe ostati omejene zgolj za nujne primere. V postopku zavarovanja je potrebno upoštevati namen in značilnosti začasne odredbe kot časovno omejenega, začasnega sredstva zavarovanja, ki omogoča hitro vmesno odločitev v času, dokler se postopek glede posamezne terjatve ne konča s pravnomočno odločbo. Pri tem se ne prejudicira izid pravdnega postopka in cilj začasne odredbe tudi ni uresničitev zahtevka, pač pa le zagotovitev možnosti, da bo zahtevek mogoče uresničiti s prisilno izvršbo, če bo terjatev ugotovljena z izvršilnim naslovom. Služnost stanovanja je osebna služnost, ki daje pravico uporabljati tuje stanovanje ali njegov del za potrebe imetnika služnosti in njegove družine tako, da se ohranja njegova substanca (prvi odstavek 247. člena SPZ). Za osebno služnost stanovanja se smiselno uporabljajo določbe o užitku (248. člen SPZ), nastane pa lahko na podlagi pravnega posla ali sodne odločbe, ne more pa nastati na podlagi priposestovanja, kot je bilo to mogoče po pravilih ODZ. Ker pogodba o ustanovitvi služnosti stanovanja obremenjuje nepremičnino, mora biti po določbi 52. člena OZ sklenjena v pisni obliki, za sam nastanek te služnosti pa je potreben tudi vpis v zemljiško knjigo. Zaradi potrebnega vpisa v zemljiško knjigo pa mora zato pogodba vsebovati tudi zemljiškoknjižno dovolilo, ki mora biti overjeno pri notarju. Zato zatrjevana ustno sklenjena pogodba o ustanovitvi služnosti stanovanja ne more z njeno realizacijo konvalidirati, saj bi v tem primeru uporaba teorije o realizaciji izničila namen SPZ, po katerem se izključuje kot način pridobitve osebne služnosti stanovanja z uporabo. Materialno procesno vodstvo je v postopku zavarovanja zelo omejeno, saj je postopek zavarovanja v skladu z določbami ZIZ pretežno pisni, narok za obravnavo pa ni obligatoren. Ob jasnih zakonskih določbah, da vsaka stranka za svoje zahtevke nosi trditveno in dokazno breme in glede na dolžnost navajanja konkretnih pravno pomembnih dejstev v predlogu za izdajo začasne odredbe, zahteva po dodatnem pozivanju k obrazložitvi predloga presega zahtevo po materialno procesnem vodstvu. Upnica namreč v predlogu za izdajo začasne odredbe ni konkretizirala, katerega leta naj bi bila sklenjena ustna pogodba o ustanovitvi služnostne pravice stanovanja (niti ni navedla približnega časovnega obdobja), temveč je zgolj navedla, da je bila ta sklenjena pred leti.

+

Dokument: VSL Sodba I Cp 1870/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 11.12.2019

Institut: udarec - denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - stroški zdravljenja - odgovornost za škodo, ki jo povzroči žival (pes) - odgovornost imetnika živali - varstvo živali - porazdelitev odgovornosti - samopomoč

Jedro: K poškodovanju tožničinega psa sta prispevali obe pravdni stranki, tožnica zato, ker svojega psa ni obvladala, toženec pa zato, ker svojega psa ni imel na povodcu, kar je privedlo do tega, da sta se psa spopadla, pravdni stranki pa ju nato nista mogli dovolj hitro ločiti. Obe stranki sta torej... zanemarili potrebno varstvo in nadzorstvo svoje živali (drugi odstavek 158. člena OZ). Sodišče prve stopnje je pri porazdelitvi odgovornosti (2/3 toženec, 1/3 tožnica) ustrezno upoštevalo vse ugotovljene okoliščine škodnega dogodka, pri tem pa je večjo težo pravilno pripisalo toženčevi opustitvi. Do te škode ne bi prišlo, če bi toženec ravnal v skladu z 11. členom Zakona o zaščiti živali, s čimer bi lahko preprečil, da se je njegov pes, ki mu je pred tem ušel na cesto, zagnal v tožničinega.

+

Dokument: VSL Sodba II Cp 1877/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 29.01.2020

Institut: zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - zastaranje odškodninske terjatve - sukcesivna škoda - odškodninska terjatev zaradi korupcije - nepremagljive ovire kot pravni standard - psihične težave - pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju

Jedro: Obstoj nepremagljivih ovir je pravni standard, ki ga napolni sodišče in ne gre za vprašanje, na katerega bi lahko odgovarjala izvedenka.

Dokument: VSL Sodba I Cp 1382/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 16.12.2019

Institut: obnova fasade - rezervni sklad - skupna lastnina - prispevek v rezervni sklad - načrt vzdrževanja večstanovanjske stavbe - denarna subvencija iz eko sklada - preiskovalno načelo - protispisnost

Jedro: Protispisnost obstaja le, če gre pri ugotavljanju odločilnih dejstev za napako pri povzemanju vsebine listin, in ne, če sodišče dokaze napačno dokazno tolmači. V tem primeru gre lahko le za zmotno ugotovitev dejanskega stanja.

Dokument: VSL Sodba I Cp 1908/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 22.01.2020

Institut: narok za glavno obravnavo - oprava naroka v nenavzočnosti - neskrbno ravnanje - upravičen razlog za nepristop na narok - preložitev naroka - možnost udeležbe stranke v postopku - najemna pogodba - molče obnovljena pogodba - priznano dejstvo - podaljšanje najemnega razmerja

Jedro: Preložitev naroka je izjema, ki jo je treba obravnavati restriktivno. Okoliščine, zaradi katerih naj bi bil zakoniti zastopnik obveščen o naroku šele en dan pred narokom, izhajajo iz sfere tožene stranke (pravne osebe), ki nosi tudi morebitne posledice zatrjevanih „napak“ v poslovanju.

Dokument: VSL Sodba II Cpg 613/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 24.04.2020

Institut: spor majhne vrednosti - trditveno in dokazno breme - opredelitev do relevantnih navedb stranke - pobotni ugovor - nekonkretizirane trditve - nadomeščanje trditev z dokazi - nedovoljeni pritožbeni razlogi - prepoved reformatio in peius

Jedro: Sodišče se ni dolžno opredeliti do vseh trditev in dokazov stranke. Skladno s pravno teorijo in sodno prakso se mora opredeliti le do tistih trditev in dokazov, ki so za odločitev v konkretnem primeru pravno odločilne. Dokazi so namenjeni temu, da se preizkusi resničnost trditev... pravdnih strank, ne pa nadomeščanju manjkajočih trditev. Sodišče tako ni dolžno in niti upravičeno iz listin, ki so priložene kot dokaz, samo iskati in izbirati pravno odločilna dejstva. V tem primeru ne gre niti za izjemo, ki bi opravičevala sklicevanje na dokaz kot del trditvene podlage. Zato sodišče pravno odločilnih dejstev o pobotu ne sme pridobiti z vpogledom v dokaze.

+

Dokument: VSL Sodba I Cpg 559/2018, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 15.01.2020

Institut: poslovna odškodninska odgovornost - predpostavke poslovne odškodninske odgovornosti - odškodninska odgovornost člana organa vodenja in nadzora - trditveno in dokazno breme - obstoj škode - višina škode - materialno procesno vodstvo

Jedro: Člani organa vodenja ali nadzora morajo pri opravljanju svojih nalog ravnati v dobro družbe s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika in varovati poslovno skrivnost družbe (prvi odstavek 263. člena ZGD-1). Člani organa vodenja ali nadzora solidarno odgovarjajo družbi za škodo, ki je... nastala kot posledica kršitve njihovih nalog, razen če dokažejo, da so pošteno in vestno izpolnjevali svoje dolžnosti (drugi odstavek 263. člena ZGD-1). Trditveno in dokazno breme glede prvih (splošnih) treh predpostavk odškodninske odgovornosti (protipravnost, škoda in vzročna zveza med protipravnim ravnanjem in škodo) je torej na tožeči stranki, krivda na strani povzročitelja škode pa se v primeru subjektivne odškodninske odgovornosti (kakršen je tudi zadevni primer) domneva. Tožena stranka mora zatrjevati in dokazati, da je ravnala v skladu z dolžno skrbnostjo, ali da je nekrivdno ni upoštevala, ali da bi do škode prišlo tudi v primeru ravnanja z dolžno skrbnostjo. V ta okvir sodi tudi dokazovanje trditev, da je ravnala v okviru praviloma širokega polja podjetniške presoje, se pravi, da je smela razumno domnevati, da je odločitev, sprejeta na podlagi ustreznih informacij, v dobro družbe. Navedeno predpostavlja, da je zbrala vse razpoložljive informacije pravnega in dejanskega značaja, da je na tej podlagi skrbno ocenila prednosti in slabosti možnih odločitev in da je upoštevala razpoznana tveganja. Ker med strankama ni sporno, da je bilo v relevantnem obdobju za opravljanje računovodskih storitev kot tudi za odvajanje prispevkov in davkov zadolženo računovodsko podjetje tožeče stranke in ker odškodninska odgovornost poslovodje gospodarske družbe ni objektivna odškodninska odgovornost, pri kateri mora tožeča stranka zatrjevati in dokazovati zgolj škodni dogodek in škodo, bi morala tožeča stranka podati ustrezne trditve glede protipravnega ravnanja tožene stranke (npr. nezadostna skrbnost pri izbiri računovodskega podjetja, opustitev nadzora nad opravljenimi storitvami računovodskega podjetja ipd.). Ker takšnih navedb ni podala, pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da je tožničin zahtevek tudi v tem delu neutemeljen.

+

Dokument: VSL Sodba in sklep I Cpg 951/2018, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 03.10.2019

Institut: gradbena pogodba - izplačilo zadržanih sredstev - začasna situacija - terjatve iz gospodarskih pogodb - ugovor zastaranja - začetek teka zastaranja - ugovor nezapadlosti - prevzem dela - ugovor sočasnosti izpolnitve - ugovor ogroženosti - procesni pobotni ugovor - pogodbena kazen zaradi zamude - dogovor o pogodbeni kazni - izročitev bančne garancije - relativnost pogodbenih razmerij - upnikove pravice - sprejem izpolnitve

Jedro: Predpostavka za dovoljenost pritožbe je pravni interes stranke, ki se pritožuje. S I. točko izreka izpodbijane odločbe je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi razveljavilo v prvem in tretjem odstavku izreka in v tem delu postopek nadaljevalo kot po tožbi. Ker takšna odločitev nima vpliva na... uspeh v pravdi nobene od strank, tožena stranka za pritožbo zoper to odločitev nima pravnega interesa. Ugovor sočasnosti izpolnitve oziroma ugovor ogroženosti bi lahko tožena stranka v tej zadevi podala le v zvezi z glavno obveznostjo tožeče stranke. To pa je tožeča stranka že izpolnila. Jamčevanje za solidnost gradnje, ki nujno sledi že opravljeni izpolnitvi, tudi (na podlagi zakona) ni v nobeni zvezi z zapadlostjo terjatve na plačilo (preostanka) opravljenega dela. Za razmerja obligacijskega prava velja načelo relativnosti. S. B. s. p. je bil pogodbena stranka tožeče stranke. Zato bi lahko njegova odpoved plačilu za opravljeno delo učinkovala le v razmerju do njegove pogodbene stranke, to je tožeče stranke, na pogodbeno ceno, dogovorjeno med pravdnima strankama, pa ne bi imela vpliva. Tožena stranka bi lahko terjatev v višini vrednosti del, ki jih je opravil podizvajalec tožeče stranke, v procesni pobot uveljavljala le, če bi trdila, da ji je S. B. to terjatev odstopil. Sodna praksa je že zavzela stališče, da možnost zahtevati pogodbeno kazen do končnega obračuna, še ne pomeni, da upniku, ki je izpolnitev sprejel, ne bi bilo treba nemudoma sporočiti dolžniku, da si pridržuje pravico do pogodbene kazni. Pri uveljavljanju pogodbene kazni je namreč treba ločiti izjavo, s katero upnik dolžnika opozori, da si pridržuje pravico do uveljavljanja (in mora biti podana nemudoma, ko sprejme izpolnitev) ter samo uveljavitvijo kazni (do katere pa lahko pride tudi kasneje, skladno s 55. uzanco PGU najkasneje do končnega obračuna).

+

Dokument: VSL Sodba I Cpg 443/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 10.12.2019

Institut: odškodninska odgovornost poslovodje - materialnopravna predpostavka - stečajni postopek

Jedro: Odškodninsko odgovornost poslovodstva po določbi 42. člena ZFPPIPP je treba uveljavljati v času trajanja stečajnega postopka.

Dokument: VSL Sodba in sklep I Cpg 426/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 22.01.2020

Institut: pogodba o delu (podjemna pogodba) - napake izvršenega dela - očitne stvarne napake - jamčevalni zahtevek - predpostavke za uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov - pravočasno obvestilo o napaki - trditveno in dokazno breme - dovoljenost pritožbe - pravni interes

Jedro: Za odločitev v tem postopku je bistveno, ali je tožena stranka tožečo stranko pravočasno obvestila o napakah. Če tega tožena stranka ni storila, je pravico do uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov izgubila. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je tožena stranka cisterno... prevzela 7. 3. 2017 in da bi morala takrat grajati očitne napake, ki so bile ob običajnem pregledu vidne vsakemu povprečnemu človeku. Tega tožena stranka ni storila niti ni tega zatrjevala med postopkom pred sodiščem prve stopnje. Sodišče prve stopnje je tako pravilno odločilo, da je grajanje očitnih napak v zavrnitvi računa prepozno. Ker tožena stranka ni pravočasno grajala očitnih napak, ni izpolnjena že ena med vsemi predpostavkami, ki morajo biti kumulativno izpolnjene za uspešno uveljavljanje jamčevalnih zahtevkov. Zato je tožena stranka zaradi prepoznega grajanja očitnih napak izgubila vse pravice iz naslova jamčevalnih zahtevkov.


Obrazložitev: ... sodišča prve stopnje1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 56573/2017 z dne 22. 6. 2017 ostane v veljavi v 1. odstavku izreka za znesek 9.712,59 EUR s pripadki ter v 3. odstavku izreka (I. točka izreka). Za znesek 1.581,82 EUR s pripadki je 1. odstavek izreka sklepa o izvršbi razveljavilo in v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke v višini 2.789,49 EUR s pripadki (III. točka izreka).2. Presodilo je, ...
+

Dokument: VSL Sodba I Cp 2309/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 15.04.2020

Institut: neupravičena pridobitev - uporabnina - uporabnina za stanovanjsko hišo v solastnini - višina uporabnine - povprečna tržna najemnina - neprofitna najemnina za stanovanje - izvedensko mnenje - postavitev novega izvedenca - razlogi za postavitev novega izvedenca

Jedro: Sodišče prve stopnje je dokaz z izvedencem izvedlo v celoti in v skladu z zakonom. Pisno mnenje izvedenca je posredovalo pravdnima strankama, ki sta imeli možnost nanj podati pripombe. Po prejemu tožničinih pripomb je izvedenec pripravil pisno dopolnitev mnenja. Ker je tožnica podala pripombe... tudi na dopolnjeno mnenje, je sodišče prve stopnje izvedenca zaslišalo na naroku. ZPP restriktivno pristopa k možnosti imenovanja novega izvedenca. Predpostavka za postavitev novega izvedenca je namreč ocena sodišča, da je mnenje izvedenca protislovno, pomanjkljivo oziroma nepravilno, in se te pomanjkljivosti (nepravilnosti) ne da odpraviti z novim zaslišanjem izvedenca (tretji odstavek 254. člena ZPP). Stranka nima apriorne pravice do drugega mnenja in zgolj njeno nestrinjanje z izvedenskim mnenjem še ni razlog za postavitev novega izvedenca. V primeru, ko je izvedensko mnenje jasno, izčrpno in nedvoumno, je razlog za postavitev novega izvedenca iste stroke in glede iste dokazne teme podan šele, ko je podano realno znanstveno tveganje za napako.

+

Izberi vse|Izvozi izbrane