Dokument: VSC sklep Cp 542/2013, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 05.09.2013

Institut: rejništvo - dodelitev otroka tretji osebi - sodna pristojnost

Jedro: Po mnenju pritožbenega sodišča ima oče pravico, da s tožbo zahteva dodelitev svojih otrok babici, saj rejništvo ne izključuje odločanja o tem, pri komu naj bodo mladoletni otroci in pristojnost sodišča.

Dokument: VSL sklep I Cp 542/2013, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 15.05.2013

Institut: dodelitev zadeve drugemu sodniku - zaščitena kmetija - ZDKG - podržavljeno zemljišče - kmetijsko gozdarska enota - podržavljenje v letu 1960

Jedro: Sodišče mora ugotoviti, ali so v denacionalizaciji vrnjene nepremičnine pred podržavljenjem v letu 1960 sodile v sklop kmetije pokojnega A. L.. Prav od tega, ali je zemljišče pred podržavljenjem pripadalo kmetiji oziroma kmetijsko gozdarski enoti, ki je bila kasneje določena kot zaščitena... kmetija, je odvisno na podlagi katerega zakona – ZD ali ZDKG.Sodišče druge stopnje je odločilo, da se opravi zapuščinska obravnava pred drugim sodnikom glede na to, da je sodnik sodišča prve stopnje že dvakrat zavzel stališče, da uporaba določb ZDKG ne pride v poštev in kljub jasnim napotkom višjega sodišča ni ugotovilo vseh pravno pomembnih dejstev, ki bi višjemu sodišču omogočila spremembo izpodbijanega sklepa.

Dokument: VSK sodba Cp 920/2013, Sodišče: Višje sodišče v Kopru, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 20.05.2014

Institut: odtujitev stvari ali pravice med pravdo - procesna legitimacija - stvarna legitimacija - prilagoditev tožbenega zahtevka - relevančna teorija

Jedro: V primeru odsvojitve stvari ali pravice med pravdo novejša sodna praksa (VSL II Cp 10/2012, III Ips 17/2002) zagovarja relevančno teorijo, kar pomeni, da je tožnik dolžan zahtevek prilagoditi tako, da zahteva spolnitev v korist pridobitelja.

Dokument: VSL sodba in sklep II Cp 1607/2015, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 11.06.2015

Institut: ponovljeno sojenje pred drugim sodnikom - nova obravnava - spremenjen senat - dodelitev zadeve drugemu sodniku - napotki pritožbenega sodišča - plačilo najemnine - plačilo uporabnine - uporaba tujega stanovanja - neupravičena obogatitev - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka

Jedro: Ker sodnik v ponovljenem sojenju ni upošteval večine napotkov pritožbenega sodišča iz sklepa z dne 6. 11. 2013 (II Cp 905/2013) in za to ni navedel nobenih razlogov, je pritožbeno sodišče odredilo, da zadevo v novem sojenju obravnava drug sodnik (356. člen ZPP).

Dokument: VSM sklep I Cpg 27/2015, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 05.02.2015

Institut: začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - subjektivna nevarnost

Jedro: Po stališču sodne prakse, tudi tiste po letu 2008 (sklep VSL II Cp 2520/2013 z dne 2. 10. 2013, sklep VSL I Cp 2357/2012 z dne 19. 9. 2012, sklep VSL I Cpg 1006/2011 z dne 6. 10. 2011, sklep VSL I Cp 1946/2012 z dne 9. 7. 2012), ni dvoma, da mora... upnik v postopku izdaje začasne odredbe za zavarovanja denarne terjatve zatrjevati (in izkazati) konkretno in subjektivno ravnanje dolžnika v smeri onemogočanja oziroma oteževanja uveljavitve terjatve, ki pripelje do objektivne posledice - do stanja, ko je oziroma bo izterjava ogrožena. V tem kontekstu niso (nujno) mišljena samo aktivna ravnanja dolžnika, saj (načeloma) tudi opustitve lahko vplivajo na njegov premoženjski položaj in pripeljejo do stanja, ko je oziroma bo izterjava ogrožena.

Dokument: VSL Sklep I Cp 880/2018, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 29.08.2018

Institut: pravdni stroški upravičenca - ugovor razsojene stvari (res iudicata) - nagrada za ponovljen postopek

Jedro: Sodišče prve stopnje je v tej zadevi s sklepom P 2125/2013 s 14. 12. 2016 zavrglo tožbo in odločilo o stroških postopka. Ta sklep je bil z odločbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1010/2017 s 16. 8. 2017 v celoti razveljavljen, tako glede odločitve o glavni stvari kot tudi akcesorne stroškovne... odločitve. Sklicevanje tožnikov, da je bilo o stroških tožene stranke v tem postopku že pravnomočno odločeno, zato ni utemeljeno.

Dokument: VSK sklep II Cp 415/2014, Sodišče: Višje sodišče v Kopru, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 22.05.2014

Institut: sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - nadzorovana obravnava v domačem okolju - mnenje socialno varstvenega zavoda - prostorske in strokovne zmožnosti zavoda - dolžnost družbe, da zagotovi institucionalno varstvo

Jedro: Zakon o socialnem varstvu nalaga družbi, da zagotovi institucionalno varstvo, v okvir katerega sodijo tudi socialno varstvene storitve. Posebne oblike institucionalnega varstva po 51. členu Zakona o socialnem varstvu izvajajo posebni socialno varstveni zavodi. Dolžnost sodišča je, da, ko je treba... osebi tako varstvo zagotoviti (kot v konkretnem primeru), skrbno razišče vse okoliščine in ugotovi, kateri socialni varstveni zavod tako obliko institucionalnega varstva, ki jo potrebuje nasprotni udeleženec, nudi. Ob tem mora upoštevati tudi prostorske in strokovne zmožnosti, vendar pa v takem primeru, kot je konkreten, ko se na prostorske in tudi strokovne nezmožnosti sklicujejo vsi zavodi oz. domovi, ki bi bili primerni za namestitev, ni mogoče sprejeti stališča, da je mnenje zavoda zavezujoče, in bi bilo nedopustno, da v primeru, ko obstojijo okoliščine, ki narekujejo odločitev sodišča, da odloči o namestitvi osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, ukrep ne bi bil izvedljiv (prim. sklep VSC Cp 688/2010 z dne 2.8.2010 in sklep VSL I Cp 2421/2013 z dne 19.9.2013).

Dokument: VSM sklep I Cp 604/2012, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 07.11.2012

Institut: prometna nesreča - odgovornost imetnikov motornih vozil - udeležba dveh vozil - uporaba prava - navezna okoliščina - pravo kraja, kjer je škoda nastala - pravo države, v kateri se je pripetila prometna nesreča (lex loci actus) - pravo kraja, kjer je bilo vozilo zavarovano - restriktivna razlaga izjem

Jedro: Sodišče druge stopnje ugotavlja, da odločitev sodišča prve stopnje, tako glede razlage Konvencije, kot tudi določbe četrtega odst. 154. člena OZ, temelji na povsem nekritičnem prepisu stališč sodišča druge stopnje, zavzetega v sodbi I Cp 1281/2003 z dne 7.2.2006, na katero se sodišče... prve stopnje tudi izrecno sklicuje.

Dokument: VSL sodba II Cpg 600/2016, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 22.08.2016

Institut: spor majhne vrednosti - sklep o izvršbi - razveljavitev sklepa o izvršbi - obrazložen ugovor - verodostojna listina - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - trditveno in dokazno breme - izpodbijanje dejanskega stanja - plačilo DDV - obrnjena davčna stopnja

Jedro: Vprašanje, ali gre za verodostojno listino ali ne, bi bilo lahko relevantno zgolj v pogledu odločitve, ali sodišče še nerazveljavljeni del sklepa o izvršbi vzdrži v veljavi ali ne (prim. 437. člen ZPP), pri čemer njegova razveljavitev pomeni le to, da bo sodišče o zahtevku odločilo z... drugačnim izrekom (VSL sodba II Cp 1650/2013 z dne 4. 12. 2013). Če sodišče v tem smislu ravna napačno, pa to predstavlja zgolj relativno kršitev določb postopka, ki je v sporu majhne vrednosti glede na izrecno zakonsko določbo ni dopustno uveljavljati. Glede na navedeno tožena stranka s pritožbenimi navedbami v tej smeri ne more uspeti.

Dokument: VSC sodba Cp 407/2010, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 21.10.2010

Institut: odškodnina - neupravičen odvzem prostosti - pripor - odvzem potnega lista - trditvena podlaga

Jedro: Po določbi 542. čl. ZKP se lahko prisodi odškodnina le za tisto škodo, ki je nastala zaradi neupravičenega pripora, ne pa tudi zaradi odvzema potnega lista.

Dokument: VSC sodba Cpg 94/2013, Sodišče: Višje sodišče v Celju, Oddelek: Gospodarski oddelek, Datum: 22.05.2013

Institut: enoletni zastaralni rok - terjatve upravljavca

Jedro: Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču sodišča prve stopnje in večinskem stališču uveljavljenem v sodni praksi (primerjaj sodbo VSL I Cpg 1041/2010, I Cp 254/2011), da v obravnavanem primeru velja enoletni zastaralni rok tako za terjatve, ki jih upravljalci uveljavljajo iz naslova storitev... upravljanja kot tudi za vse terjatve, ki jih upravljalec terja zato, ker je z dobaviteljem poravnal obveznosti etažnega lastnika oziroma njegovega najemnika.

Dokument: VSM sklep I Cp 676/2015, Sodišče: Višje sodišče v Mariboru, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 01.10.2015

Institut: vrnitev darila - razveza zakonske zveze - nesorazmerna darila

Jedro: Sodna praksa se je v podobnih in primerljivih zadevah že večkrat izrekla, da roka za vrnitev darilna po 84. členu ZZZDR, zakon ne določa, ter da sklicevanje na enoletni rok, ki ga je določal 117. člen Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) ne pride v poštev, saj ne gre za... razveljavitev darilne pogodbe, temveč v bistvu za preklic, ter da pride zato v poštev splošni zastaralni rok, ki ga določa tedaj 371. člen ZOR, sedaj pa 346. člen OZ (odločba Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 11/2001).

Dokument: VSL sodba II Cp 1474/2004, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 20.04.2005

Institut: neopravičena obsodba - zastaranje

Jedro: Po določbah 542. člena ZKP/77 pravica do povrnitve škode zastara v treh letih od pravnomočnosti sodbe, s katero je bil obdolženec na prvi stopnji oproščen obtožbe. V času, ko je tekel postopek pred Ministrstvom za pravosodje v smislu drugega odstavka 542. člena ZKP/77... v zvezi s prvim odstavkom 543. člena ZKP/77, zastaranje ne teče (drugi odstavek 543. člena ZKP/77). 

Dokument: VSK Sodba I Cp 26/2019, Sodišče: Višje sodišče v Kopru, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 14.05.2019

Institut: odmera odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - nezakonita izključitev - lovsko društvo - kršitev pravice do združevanja - okrnitev osebnostne pravice - razžalitev dobrega imena in časti - denarna odškodnina za duševne bolečine - pravična denarna odškodnina - gotova bodoča škoda - osebnostne pravice

Jedro: Osebnostne pravice spadajo med temeljne pravice in svoboščine, ki jih varuje že Ustava, ki nekatere osebnostne pravice tudi našteva, v 35. členu pa je vsebovana generalna klavzula (zagotavlja nedotakljivost človekove telesne in duševne integritete, zasebnosti in drugih osebnostnih pravic). Ne... obstajajo numerus clausus osebnostnih pravic, saj se ustvarjajo vedno novi vidiki posegov v osebnost. Osebnostne pravice so po naravi pravice, ki imajo civilno naravo, kar vključuje tudi pravico do odškodnine. Pravica do združevanja je tudi po presoji pritožbenega sodišča osebnostna pravica (v sodni praksi v določenih zadevah višja sodišča menijo nasprotno – prim. odločbe VSL I Cp 2623/2017, VSL I Cp 863/2017), ima ne le politični, pač pa tudi civilni aspekt in je v primeru kršitve ob izpolnitvi pogojev oškodovanec upravičen do odškodnine (da ima taka pravica civilni aspekt, je zavzelo stališče že Evropsko sodišče za človekove pravice – prim. sodba z dne 4.7.2017 – application no. 38458/2015 – točka 55).

Dokument: VSL Sodba I Cp 2598/2017, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 04.05.2018

Institut: razmerja med etažnimi lastniki - vzdrževanje skupnih delov večstanovanjske stavbe - obnova fasade - posel rednega upravljanja - posel, ki presega okvir rednega upravljanja - pravni posel izrednega upravljanja - večinsko soglasje etažnih lastnikov - rezervni sklad - vplačevanje v rezervni sklad

Jedro: Ne drži, da je namestitev energetske fasade vedno posel, ki presega redno upravljanje in da to izhaja iz sodne prakse, konkretno iz sodbe tega pritožbenega sodišča I Cp 2169/2015. To je odvisno od dejanskih okoliščin vsakokratnega primera - konkretno od poteka pričakovane dobe trajanja, ki v... navedenem primeru ni bila dosežena, tu pa očitno ni bila sporna; v pritožbenem postopku niti ne bi več mogla biti izpodbijana, ker gre za spor majhne vrednosti in se dejansko stanje ugotavlja samo pred sodiščem prve stopnje.

Dokument: VSK sodba I Cp 1043/2006, Sodišče: Višje sodišče v Kopru, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 08.05.2007

Institut: odškodninska odgovornost države - protipravnost - pripor

Jedro: Če tiralice ni bilo oz. je ta že potekla, bi to moral uveljavljati v postopku za izročitev, kajti to so razlogi, ki se tičejo ekstradicijskega postopka, ni pa to predmet obravnave tega postopka po določbah 542. člena ZKP. 

Dokument: VSL sodba II Cp 1669/2009, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 21.10.2009

Institut: odškodnina za nepremoženjsko škodo - nezakonit odvzem prostosti

Jedro: Kot napako ali nezakonito delo organa v smislu 3. točke 1. odstavka 542. člena ZKP je šteti tudi pripor, v katerem je bil tožnik potem, ko so nastopili pogoji za odpravo pripora in ta ni bil odpravljen.

Dokument: VSL sodba II Cp 1919/98, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 04.11.1999

Institut: prodajna pogodba - prodaja na obroke - prodaja s posebnim dogovorom - svoboda urejanja obligacijskih razmerij

Jedro: Ne gre za prodajo na obroke v smislu 542. člena ZOR, če se kupec zaveže plačati kupnino za premično stvar pred izročitvijo te stvari. Lahko gre za primer prodaje s posebnim dogovorom v okviru dovoljene dispozicije strank. 

Dokument: VSK sklep I Ip 290/2016, Sodišče: Višje sodišče v Kopru, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 23.08.2016

Institut: predhodna odredba - pogoji za izdajo predhodne odredbe - objektivna nevarnost - kumulacija predhodnih odredb - predznamba zastavne pravice zaradi zavarovanja denarne terjatve

Jedro: Stališče sodišča prve stopnje, da na podlagi določbe prvega odstavka 257. člena ZIZ zadostuje objektivna nevarnost, to je vsako objektivno stanje dolžnika, ki bi lahko resno ogrozilo bodočo izvršbo in ni potrebno, da bi nevarnost dolžnik povzročal s svojim ravnanjem (subjektivna nevarnost),... je pravno pravilno in ga potrjuje tudi sprejeta sodna praksa (odločbi VSL: III Ip 397/2015 in I Cp 3920/2011). Prav tako je pravilno stališče sodišča, da je treba v času odločanja o predlogu za izdajo predhodne odredbe obstoječe finančno oz. premoženjsko stanje dolžnika projecirati v prihodnost, to je v čas oprave izvršbe (odločba VSL I Cpg 1160/2013), saj v obravnavanem primeru ne gre za postopek izvršbe ampak za postopek zavarovanja, katerega osnovni cilj je zavarovanje upnikove terjatve in ne prodaja nepremičnin dolžnika.

Dokument: VSL Sodba I Cp 790/2019, Sodišče: Višje sodišče v Ljubljani, Oddelek: Civilni oddelek, Datum: 19.02.2020

Institut: pravnomočnost - objektivne meje pravnomočnosti - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - aktiva in pasiva premoženja - obveznost iz naslova skupnega premoženja - plačilo kreditne obveznosti - ultra petitum - prekoračitev tožbenega zahtevka - ugovor zastaranja

Jedro: Pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati objektivne meje pravnomočnosti sodbe, s katero sta pravdni stranki razdelili skupno premoženje, je zmotno. Iz obrazložitve sodbe VSL II Cp 2388/2013 z dne 14. 5. 2014 (priloga B 3) izhaja, da je tožnik, ko je bil v zakonski zvezi... s toženko, najel kredit v višini 180.000 EUR, od tega zneska je 60.000 EUR plačal za poslovni objekt v B. Sodišče je skupno premoženje razdelilo med pravdni stranki vsaki do polovice. Ker je tožnik to nepremičnino po razvezi zakonske zveze brez soglasja toženke prodal naprej, mu je naložilo, da ji polovico prejete kupnine iz naslova tega skupnega premoženja povrne. Šlo je torej za delitev aktive skupnega premoženja, v obravnavanem primeru pa gre za delitev pasive, to je obveznosti plačevanja iz naslova posojila.