Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 9884cT1DcCUyMDU0Mi8yMDEzJmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT03
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSM Sklep I Cp 933/2018Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek27.11.2018duševne bolečine zaradi neupravičenega odvzema prostosti - odškodnina za pripor - poškodba - protipravno ravnanje policista - zavrnitev izvedbe predlaganih dokazov - neupravičen izostanek z naroka - objektivna odgovornost države - pričnina - nadomestilo plače za čas zadržanosti od delaČetudi odreditev pripora ni bila nezakonita ali protipravna, obdolženemu pripada odškodnina, če kasneje v kazenskem postopku zoper njega ni bila izdana obsodilna sodba.
VSL sodba IV Cp 3083/2014Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek19.11.2014zvišanje preživnine – potrebe otroka – zmožnosti staršev – delna plačila preživnineSodišče prve stopnje je najprej ugotovilo, da med strankama ni sporno, da toženec vse od 20. 12. 2013 že plačuje preživnino v višini 280,00 EUR. Nato pa je z utemeljitvijo, da gre za oblikovalno in ne dajatveno sodbo, odločilo, da se ta plačila pri oblikovanju sodbenega izreka ne upoštevajo. To pa po presoji pritožbenega sodišča ni pravilno. Dejstvo plačevanja preživnine v višjem znesku, kot je bil določen vse do izdaje izpodbijane sodbe, je namreč zajeto s časovnimi mejami pravnomočnosti. Na ta plačila se zato pritožnik v morebitnem izvršilnem postopku ne bi mogel uspešno sklicevati.
VSL sklep II Cp 663/2015Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek21.05.2015postopek v sporih majhne vrednosti – nadaljevanje postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – število vlog – pravica do izjave – vročanje – neposredna vročitev stranki – vročitev pooblaščencuTožeča stranka je že dopolnitev tožbe skupaj s priloženim pooblastilom vložila preko svojega pooblaščenca. Sodišče prve stopnje bi tako moralo pripravljalno vlogo (oziroma odgovor na tožbo) tožene stranke z dne 2. 4. 2013 vročati tožeči stranki preko njenega pooblaščenca in ne neposredno tožeči stranki, kot je storilo v tem primeru. Takšna vročitev ni veljavna in predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. S tem je bila tožeči stranki odvzeta pravica, da se izjavi o navedbah in dokazih tožene stranke, in možnost obravnavanja pred sodiščem prve stopnje - skladno s pravili o številu vlog, ki veljajo v sporih majhne vrednosti.
VSM sklep I Cp 356/2014Višje sodišče v MariboruGospodarski oddelek21.11.2014oprostitev plačila sodne takse - vpogled v javno evidencoGlede na takšne zakonske zahteve, upoštevajoč predlog, ki ga je vložila toženka in javno dostopne podatke iz evidence AJPES (www.ajpes.si) o letnih poročilih (bilanca stanja in izkaz poslovnega izida) za leto 2013, tudi v primerjavi z letom 2012 (sodišče ima pooblastilo za vpogled v takšno evidenco na podlagi četrtega odstavka 12. člena ZST-1), po presoji pritožbenega sodišča obstoje pogoji, da se toženko oprosti plačila sodne takse za pritožbeni postopek. Do takšnega zaključka je prišlo na podlagi kritične presoje tako premoženjskega, finančnega, kot tudi likvidnostnega stanja toženke.
VSL sklep IV Cp 3385/2014Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek24.12.2014preprečevanje nasilja v družini - ukrep prepovedi nasilnih dejanj - prepoved približevanja - podaljšanje veljavnosti ukrepov - trajanje ukrepov - maksimalna časovna veljavnostUkrep prepovedi približevanja je bil tožencu za šest mesecev izrečen s sklepom 17. 12. 2013, kar pomeni, da je to lahko veljalo le do 17. 6. 2014, šestmesečno podaljšanje pa je bilo v vsakem primeru lahko le do 17. 12. 2014. Ker je ta čas absolutno že potekel, ni več nobene potrebe, da se postopek odločanja o utemeljenosti podaljšanja veljavnosti ukrepov prekinja, ker ga je treba samo še ustaviti. Ukrepom je namreč potekla maksimalna časovna veljavnost; zaradi nesuspenzivnosti pritožbe (ugovora) so veljali, četudi so bili morda neutemeljeno izrečeni.
VSL sodba I Cp 2267/2015Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek14.10.2015prepoved medsebojnega vznemirjanja – žleb – snegobran – emisije – krajevno običajna mera – odtekanje meteornih padavin – priposestvovanje stvarne služnostiDirektne emisije, ki so brez pravnega naslova, so vedno prepovedane, tudi takrat, ko ne presegajo krajevno običajne mere oziroma, ko ne povzročajo znatnejše škode.Ob nesporni ugotovitvi, da se odtekanje meteornih voda s strehe na isti način izvaja že vsaj od leta 1980 ter da se je tožnik izvrševanju služnosti uprl šele v letu 2013, torej je od začetka izvrševanja služnosti že poteklo 20 let, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je toženka priposestvovala služnostno pravico odtekanja meteornih voda na takšen način in je s tem pridobila pravni naslov za uporabo nepremičnine tožnika v tem obsegu.
VSM sodba I Cp 921/2015Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek15.12.2015vezanost na kazensko obsodilno sodbo - postopek o prekršku – upoštevanje dokazov v dokaznem postopku – plačilni nalog kot eden izmed dokazovV zvezi s plačilnim nalogom, ki je bil zaradi konflikta med pravdnima strankama dne 2. 3. 2013 izdan tožencu, za katerega tožnik v pritožbi smiselno zatrjuje, da bi ga sodišče prve stopnje pri presoji moralo upoštevati, pa velja ponovno poudariti, da je v skladu z določbo 14. člena ZPP sodišče pri odločanju vezano le na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, če tožbeni zahtevek temelji na istem dejanskem stanju. Ni pa vezano na izid morebitnega prekrškovnega postopka, zato plačilni nalog izdan tožencu predstavlja zgolj enega izmed dokazov, ki jih je sodišče prve stopnje izvedlo v okviru dokaznega postopka in ga ocenilo v okviru ugotavljanja dejanskega stanja.
VSL sodba II Cp 20/2016Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek20.01.2016zakonske zamudne obresti – procesne obresti – pravnomočnost – vračunavanje obresti in stroškovOdločitev, s katero je sodišče tožniku priznalo zakonske zamudne obresti od glavnice 499.000,00 EUR za čas od 2. 2. 2009 do vključno 23. 6. 2013, je postala pravnomočna. Toženčevega dolga zato v nobenem primeru ni več mogoče izračunati ob uporabi 288. člena OZ, saj bi s tem prišlo do sočasne uporabe dveh (izključujočih se) metod in končnega rezultata, ki bi bil v očitnem nasprotju z materialnim pravom, posamezne odločitve sprejete v tej zadevi pa medsebojno nasprotujoče. Ker pritožnik ni vložil pritožbe zoper celotno sodbo, je torej možnost drugačnega poračunavanja plačila (to je na način, da se s plačilom najprej poračunajo obresti in šele nato glavnica) sam izključil oziroma nanj pristal.
VSL sklep II Cp 2778/2015Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek13.01.2016sanacija bank – Ljubljanska banka (LB) – Nova Ljubljanska banka (NLB) – sanacijska odločba ASBH – podrejene terjatve – višina terjatve – dokazovanje z izvedencem – substanciran dokazni predlog – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopkaDokončno je bila ugotovljena pravilna metodologija za presojo, ali je tožena stranka opustila zaključiti sanacijo LB oz. izdati sanacijsko bilanco, šele v odločbi Vrhovnega sodišča II Ips 3/2013. Pritožbeno sodišče pa je v obeh razveljavitvenih odločbah tudi zapisalo, da je treba ugotoviti z izvedencem finančne stroke višino vtoževanih terjatev. Zato ni pravilno stališče sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni pravočasno in substancirano navedla, kaj naj izvedenec finančne stroke ugotovi.Ob takem stanju, ko tožena stranka ves čas postopka ponuja dokaz z izvedencem finančne stroke, ne bi bilo uravnoteženo obravnavanje strank v postopku, da bi sedaj sodišče štelo, da tožena stranka ni substancirala svojega dokaznega predloga.
VSM sodba I Cp 511/2016Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek17.05.2016višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - celostna določitev odškodnine - stroški za zdravljenje - vmesna sodba - primarni zahtevek - podrejeni zahtevek - zahteva za povrnitev stroškov postopkaNeutemeljena je pritožbena graja, da je odmerjeni znesek previsok zato, ker je tožnik glavnino telesnih bolečin in nevšečnosti med zdravljenjem prestal zaradi natega vratne muskulature na vratu in hrbtu, glede na odmerjeno odškodnino 2.200,00 EUR v delni sodbi sodišča prve stopnje, z dne 22. 10. 2013, pa ni mogoče, da bi odškodnina za nateg vratne muskulature na vratu in hrbtu znašala le 800,00 EUR. Primernosti odškodnine za utrpelo nematerialno škodo namreč ni mogoče presojati z vidika strogega matematičnega izračuna, ampak jo je potrebno določiti celostno, kot primerno satisfakcijo tistemu, ki jo je utrpel.
VSL sklep I Cp 1652/2016Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek26.10.2016pasivna legitimacija – dediči – res iudicata – litispendenca – pravnomočno razsojena stvar – zavrženje tožbeTožnik je ob vlaganju tu obravnavane tožbe glede pasivne legitimacije na videz sledil stališču tukajšnjega pritožbenega sodišča z dne 18. 9. 2013, ki se je sicer izkazalo za napačno, a v resnici svojega tožbenega zahtevka ni spremenil, saj je ta še vedno ostal naperjen le zoper prvega toženca. Ostali so kot toženci le navedeni tako v tožbi kot v uvodu izpodbijane sodbe, čeprav v resnici sploh niso toženi, saj po zahtevku ne bi bili zavezani. Navedeno pomeni, da so tudi stranke predmetnega in predhodnega postopka iste.
VSL sodba I Cp 3082/2016Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek22.02.2017priposestvovanje – priposestvovanje stvarne služnosti – priposestvovanje služnosti na javnem dobru – priposestvovanje stvari v občinski lasti – javno dobroDejstvo, da naj bi tožnik skupaj s svojimi pravnimi predniki za potrebe svoje nepremičnine več kot 100 let uporabljal sporno („služeče“) zemljišče za hojo in vožnjo, je brez pomena. Tožnik namreč ne zanika ugotovitve izpodbijane sodbe, da je bilo sporno zemljišče vse od nastavitve zemljiške knjige do leta 2013 javno dobro. Tožnik in njegovi pravni predniki so tako s hojo in vožnjo po sporni poti izvrševali pravico javnega prava. Čeprav je bila po vsebini podobna služnosti kot pravici zasebnega prava, opisana uporaba tujega zemljišča, kljub njeni dolgotrajnosti ni mogla privesti do priposestvovanja služnosti, saj se obe pravici izključujeta.
VSL sklep II Cp 2736/2016Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek15.02.2017varstvo lastninske pravice – negatorna tožba – zaščita pred vznemirjanjem – soglasje lastnika – protipravno ravnanje – asfaltiranje cestePravni sistem ne pozna razlikovanja med formalnim in dejanskim lastnikom nepremičnine. Napačna je zato odločitev prvega sodišče o zavrnitvi tožbenih zahtevkov, ker tožnik naj ne bi bil dejanski lastnik nepremičnine. Ker sodišče prve stopnje zaradi napačne uporabe materialnega prava ni ugotavljalo izključitve protipravnosti posega v zemljišče tožnika zaradi podanega soglasja s strani tožnikovega pravnega prednika v sedemdesetih oziroma osemdesetih letih prejšnjega stoletja in s strani tožnika v letu 2013, prav tako pa tudi ni ugotavljalo obsega vzpostavitve prvotnega stanja, je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
VSL sodba II Cp 3030/2016Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek15.03.2017uporabnina - skupno premoženje - delež na skupnem premoženju - prikrajšanje - onemogočanje souporabe - nedovoljene pritožbene novote - prekluzija - zapadlostToženčevo izpostavljanje, da sam živi v vikendu šele od avgusta leta 2013 dalje, za odločitev o tožbenem zahtevku ni bistveno. Ker slednji trditev tožnice, da ji je kot solastnici v celotnem (s tožbo zajetem) obdobju souporabo (soposest) vikenda onemogočil, v postopku na prvi stopnji nikoli ni ustrezno prerekal, okoliščina, za kakšen namen točno je tega v relevantnem obdobju uporabljal, ni odločilna.Tožnici je moč uporabnino za vikend in leseno lopo (v mesečni višini, ki jo ugotavlja sodišče prve stopnje) prisoditi le glede zneskov, ki so zapadli do konca glavne obravnave. Kar je iz naslova uporabnine za omenjeni bivalni vikend in leseno lopo tožnica zahtevala po tem datumu, pa je treba kot neutemeljeno zavrniti.
VSL Sklep I Cp 162/2018Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek28.03.2018začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - namen zavarovanja z začasno odredbo - neprimeren način za dosego namena zavarovanja - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve - prepoved odtujitve in obremenitve premičnin - pogodba o dosmrtnem preživljanju - ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju - prenos lastninske pravice - izročitev premoženjaPredlagana je zaznamba prepovedi vknjižbe lastninske pravice na podlagi Pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 8. 8. 2013. Z zaznambo se opravi vpis le tistih pravnih dejstev, za katera zakon določa, da se vpisujejo v zemljiško knjigo (40. člen ZZK-1). Kot edino zaznambo, ki preprečuje prenos lastninske pravice, pa določbe ZZK-1 predvidevajo zaznambo prepovedi odtujitve in obremenitve (98. člen ZZK-1). Zaznambe prepovedi vpisa lastninske pravice na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju ZZK-1 ne predvideva niti take (specialne) določbe ne vsebuje OZ.
VSL Sodba II Cp 2880/2017Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek16.05.2018ničnost pogodbe - nična pogodba - navidezna (simulirana) pogodba - avtorsko delo - pogodba o avtorskem delu - pravni posli med zakoncema - obličnost - notarski zapis - oblika notarskega zapisaPo 62. členu ZZZDR lahko zakonca sklepata med seboj vse pravne posle, ki bi jih lahko sklenila z drugimi osebami, vendar je za takšne posle v 1. točki 47. člena ZN predpisana stroga obličnost, saj morajo biti sklenjeni v obliki notarskega zapisa. Sankcija za pomanjkljivo obličnost je po prvem odstavku 55. člena OZ ničnost pravnega posla. Ker sta bili pravdni stranki v času sklenitve Pogodbe o stvaritvi avtorskega dela z dne 30. 12. 2013 zakonca, predpisane obličnosti pa nista upoštevali, je pogodba že iz tega razloga nična. To pomeni, da tožnik plačila na podlagi navedene pogodbe ne more zahtevati.
VSL Sodba I Cp 2806/2017Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek16.05.2018varstvo kupcev stanovanj - pravni interes za tožbo - izpolnitev obveznosti - splošni pogoji prodaje posameznih delov stavbe - izročitev bančne garancije - bančna garancija za odpravo skritih napak - garancijski list - etažni načrt - izročitev predhodnega etažnega načrta - tehnična dokumentacija - upnikove pravice - pogodbena kazenKer so splošni pogoji sestavni del vsake prodajne pogodbe (katere predmet je posamezen del stavbe) in ker njihova vsebina v obravnavani zadevi ne izpolnjuje vseh zahtev iz osmega odstavka 8. člena ZVKSES, bi lahko tožnica „kvečjemu“ osporavala njihovo veljavnost oziroma (posledično veljavnost same) prodajne pogodbe. A česa takega v tem postopku ne uveljavlja. 26. člen ZVKSES ne določa, da kupec, če mu prodajalec bančne garancije ne izroči ob izročitvi stanovanja, izgubi pravico zahtevati takšno garancijo. Ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je bila tožnica, ker izročitve garancije ni zahtevala ob izročitvi nepremičnine, z zahtevo na izročitev bančne garancije (z dne 5. 2. 2013) oziroma samo tožbo prepozna, zato ni moč pritrditi.
VSM Sklep I Cp 528/2017Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek29.08.2017civilna družba - skupni namen družbenikov - izkaz verjetnosti obstoja terjatve - nevarnost, da zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem, uveljavitev terjatve ne bo mogoča ali pa bo precej oteženaTožnika nista spremenila tožbenega zahtevka, temveč sta ga samo dopolnila oziroma konkretizirala. Še vedno namreč prvi tožnik zahteva enako kot v tožbi - polovico zneska dobička iz kapitala, ustvarjenega ob prodaji poslovnega deleža v družbi A. d.o.o., za katerega pa je tekom postopka izvedel, da znaša 5.332.500,00 EUR in je zato s pripravljalno vlogo z dne 9. 1. 2013 zgolj dopolnil tožbo. Zastaralni rok, v kolikor se šteje, da je začel teči z dnem prodaje družbe A. d.o.o. 29. 6. 2006, je bil z dnem vložitve tožbe 14. 6. 2011 pretrgan.
VSL Sklep I Cp 1165/2018Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek26.09.2018prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - napotitveni sklep - tožba na ugotovitev neveljavnosti oporoke - lastnoročna oporoka - manj verjetna pravicaPritožnik je v postopku pred sodiščem prve stopnje trdil, da je zapustnica izjavo (oporoko) z dne 7. 6. 2013 napravila na podlagi ponarejene osebne izkaznice ter prerekal pristnost njenega podpisa na oporoki. Ostali dediči so takšnim trditvam nasprotovali. Sodišče prve stopnje je torej pravilno ugotovilo, da so med dediči sporna dejstva, od katerih je odvisna veljavnost oporoke. Ker zapuščinsko sodišče ne sme samo presojati spornih dejstev, od katerih je odvisna veljavnost oporoke in s tem pravica do dediščine, je ravnalo prav, ko je zapuščinsko obravnavo prekinilo in stranke napotilo na pravdo. Interes za dokazovanje dejstev v zvezi z neveljavnostjo oporoke ima tisti dedič, ki oporoke ne priznava.
VSL Sodba II Cp 1604/2018Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek05.12.2018pritožbene novote - pogodba o štipendiranju - aneks - neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti - dejansko stanjePritožnik pritožbo gradi na pritožbeni novoti, da se je (štipendist) s soglasjem štipenditorja prepisal na drugo fakulteto, pri čemer ne pojasni, zakaj tega ni zatrjeval v postopku pred sodiščem prve stopnje. Tega dejstva zato pritožbeno sodišče skladno s prvim odstavkom 337. člena ZPP, ne more upoštevati. Ob tem zgolj dodaja, da tudi če bi ga toženec zatrjeval pravočasno, to na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ne bi vplivalo, saj se prepis na drugo fakulteto nanaša na študijsko leto 2015/2016 in ne na pogodbeno relevantno leto 2013/2014, pa tudi ne na študijsko leto 2014/2015, ki bi ga lahko časovno zajemalo obdobje mirovanja, če bi bil aneks sklenjen.

Izberi vse|Izvozi izbrane