Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 10106cT1DcCUyMDU0Mi8yMDEzJmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT02
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSL sodba I Cp 3055/2015Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek30.03.2016ugovor zastaranja – pretrganje zastaranja – pripoznava dolga – nedovoljene pritožbene novoteToženka je v dogovoru z dne 30. 3. 2006 pripoznala vtoževani dolg, s čimer je bilo zastaranje pretrgano. Petletni zastaralni rok je zato začel znova teči po tej pripoznavi. Zadnje toženkino delno plačilo na račun vtoževanega dolga je bilo izvršeno 18. 10. 2010, z njim pa je bilo zastaranje vtoževane terjatve še zadnjič pretrgano pred vložitvijo predloga za izvršbo, ki je bil vložen 22. 11. 2013, pred potekom petih let od zadnjega pretrganja zastaranja.
VSL sklep I Cp 197/2016Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek26.04.2016izvršba na podlagi verodostojne listine – delna razveljavitev sklepa o izvršbi – procesne predpostavke – plačilo sodne takse – doplačilo sodne takse za tožbo – umik tožbe – domneva umika tožbePrvostopenjsko sodišče je spregledalo, da je bil sklep o izvršbi z dne 14. 1. 2015 dovoljen zaradi plačila glavnice 924,90 EUR z obrestmi in 74,00 EUR izvršilnih stroškov, razveljavljen pa samo glede plačila glavnice 199,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 8. 2013 dalje, in sicer v delu, v katerem je dovoljena izvršba in določen izvršitelj, to je v drugem in četrtem odstavku izreka.
VSL sodba I Cp 1103/2016Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek20.06.2016najemnina – zastaranje – čas, ki je potreben za zastaranjeDa (na podlagi medsebojno sklenjene Pogodbe o nastanitvi študenta-študentke v dijaški dom v študijskem letu 2013/2014) vtoževani zneski predstavljajo najemnino in da zato ti (upoštevaje v določbi 351. člena OZ za tovrstne terjatve predviden triletni zastaralni rok) ob vložitvi predloga za izvršbo še niso zastarali, je v celoti prepričljivo (pravilno) pojasnilo že sodišče prve stopnje. Okoliščina, da naj bi toženka račun prejemala mesečno, na pravno naravo vtoževanih zneskov ne vpliva.
VSM sklep I Cp 696/2016Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek15.09.2016res iudicata - časovne meje pravnomočnosti - izročilna pogodba - pogodba o preužitku - preklic pogodbe -- zavrženje tožbeObseg pravnomočnosti sodbe, v zadevi, v kateri je bilo že pravnomočno odločeno, je potrebno presojati iz vidika razlage celotne odločbe, tako izreka, dejanskega stanja in razlogov odločbe, navedeno pa kaže, da dejanska podlaga v obravnavani zadevi ni identična tisti, o kateri je bilo že odločeno, saj se tožnik sklicuje na slabo zdravstveno stanje nastalo po 30. 8. 2013, torej po trenutku zaključka glavne obravnave v prvi, že razsojeni zadevi pred sodiščem prve stopnje.
VSL sklep II Cp 1104/2013Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek08.05.2013oprostitev plačila sodnih taks – ugovor zoper plačilni nalog – nastanek taksne obveznostiOdločitev o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje temelji na stališču, da lahko odločitev o predlogu v skladu s prvim odstavkom 13. člena ZST-1 velja za vloge in dejanja, za katere je nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje, da je taksna obveznost za postopek pred sodiščem prve stopnje nastala z vložitvijo tožbe 20. 7. 2011 in da je zato predlog za oprostitev plačila sodne takse, podan 7. 1. 2013, prepozen.
VSL Sklep I Cp 836/2017Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek14.06.2017delitev skupnega premoženja - spor o predmetu delitve - prekinitev nepravdnega postopka - manj verjetna pravica - napotitev na pravdo - skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakonca - domneva o enakih deležih zakoncevKer je imetnik bančnega računa in zavarovalne police nasprotni udeleženec, se zdi verjetnejša njegova trditev, da so denarna sredstva na računu in upravičenja iz zavarovanje police njegovo posebno premoženje. Dejstvo, da je bilo na računu nasprotnega udeleženca v letu 2013 ob prenehanju življenjske skupnosti s predlagateljico 14.000,00 EUR in da je bilo tudi življenjsko zavarovanje sklenjeno že leta 2002, ne zadošča za sklepanje, da gre za njuno skupno premoženje.
VSM sklep I Cp 1457/2013Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek04.02.2014motenje posesti - nadaljevano motilno dejanje - parkirano vozilo - zavrženje tožbe kot prepozneTako je tožeča stranka z zgornjo izpovedbo sama ovrgla svoja zatrjevanja o ponavljajočih motilnih dejanjih (zadnje naj bi bilo 9. 3. 2013). Glede na navedeno je moč soglašati z zaključkom sodišča prve stopnje, da ima obravnavano motenje posesti, ki se je pričelo 20. 12. 2012 značilnost nadaljevanega motilnega dejanja in ki je potekalo že od 20. 12. 2012 nepretrgoma in prvotno stanje posesti ni bilo vzpostavljeno. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe kot prepozne se tako izkaže kot pravilna.
VSM sklep I Cp 1016/2013Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek04.02.2014predlog za ureditev meje - plačilo predujma za izvedenca - - podaljšanje roka - domneva umika predlogaVendar pa je sodišče prve stopnje izdalo sklep o presumpciji umika predloga za ureditev meje 14. 4. 2013 na podlagi 36. člena ZNP šele po več ko šestih mesecih od tedaj, ko je naložilo predlagajoči stranki plačilo predujma za izvedenca. S tem je dejansko dvakrat ugodilo njenemu predlogu za podaljšanje roka za plačilo, ne glede na to, da o tem ni izdalo posebnega sklepa, zato ta opustitev ni vplivala na pravilnost in zakonitost sedaj izpodbijanega sklepa.
VSM sodba I Cp 1241/2013Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek14.01.2014odškodnina za nepremoženjsko škodo - razširitev tožbenega zahtevka na glavni obravnavi - tek zamudnih obrestiPritožba ima prav, da tožena stranka glede razširjenega tožbenega zahtevka, ki ga je tožeča stranka uveljavila na glavni obravnavi 2. 7. 2013 dotlej ni mogla biti v zamudi. Tožeča stranka je tožbeni zahtevek zvišala za 2.800,00 EUR, zato je pritožbeno sodišče na podlagi določila 5. alineje 358. člena ZPP sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da tečejo zakonske zamudne obresti od zvišanega zahtevka šele od dneva njegove vložitve.
VSL Sodba II Cp 1124/2018Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek26.09.2018plačilo dobavljene električne energije - pogodbeni temelj - neupravičena pridobitev - zastaranje - splošni zastaralni rok - petletni zastaralni rokKer toženka v obdobju od 11. 5. 2013 do 7. 5. 2014 ni imela sklenjene pogodbe s tožečo stranko, dobavljeno električno energijo pa je vseeno koristila, je bila neupravičeno obogatena. Porabljeno električno energijo je zato tudi dolžna plačati. Ker tožbeni zahtevek v tem delu temelji na določilu prvega odstavka 190. člena OZ, je pravilen materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je ugovor zastaranja terjatve potrebno obravnavati na podlagi določila 346. člena OZ.
VSL Sklep II Cp 2438/2018Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek27.03.2019oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje predlogaKer v listinski dokumentaciji spisa ni dopisa tožeče stranke z dne 21. 9. 2018, ki naj bi mu bil predložen sklep z dne 19. 3. 2013, in ker tožeča stranka tudi ne predlaga dokaza, iz katerega naj bi sledilo, da se je odzvala na sklep sodišča po dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse znotraj petnajstdnevnega roka, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju predloga pravilna.
VSL sklep II Cp 2881/2013Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek15.11.2013oprostitev plačila sodne takse za postopek po členu 10 ZPVASStranke niso dolžne plačevati sodne takse za zahtevke po členu 10 ZPVAS, ker gre za denacionalizacijski postopek in pride v poštev uporaba člena 71 ZDen.
VSC sklep Cpg 187/2014Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek19.09.2014pravdni stroški - stroški predhodnega izvršilnega postopka - pravočasnost zahteve - stroškovnikOb zaključku glavne obravnave na naroku 10. 12. 2013 je pooblaščenka tožene stranke vložila stroškovnik. S tem niso bili priglašeni stroški predhodnega izvršilnega postopka pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, ki so edini sporni v pritožbi. Sodišče prve stopnje je zato, ne glede na to, da je tožena stranka zahtevala povračilo stroškov za ugovor v ugovoru, utemeljeno sklepalo, da ni (več) zahtevano povračilo teh stroškov.
VSL sklep II Cp 1758/2013Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek15.01.2014pravica do nujnega deleža – uveljavljanje pravice do nujnega deleža - pritožbena novotaUveljavljanje pravice do nujnega deleža v pritožbi je po stališču pritožbenega postopka dopustno.
VSL sklep I Cpg 1236/2013Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek13.11.2013predlog za vračilo sodne takse – plačilo nižje takse – umik tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo– ustavitev postopkaV konkretni zadevi je že bil razpisan poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo in poslana vabila pravdnim strankam, ko je tožeča stranka z vlogo z dne 20. 5. 2013 umaknila tožbo in predlagala preklic poravnalnega naroka. Zato tožeča stranka ni upravičena zahtevati plačilo nižje sodne takse s količnikom 1,0, oz. vrnitev že plačane takse, saj se postopek ni končal z umikom tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo.
VSL sodba II Cp 13/99Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek10.11.1999odškodninska obveznost - neutemeljeno vzeta prostost - izguba praviceČeprav je bil tožnik v kazenskem postopku pravnomočno oproščen obtožbe, nima pravice do odškodnine zaradi neutemeljeno odvzete prostosti, če je tožnik sam s svojim nedovoljenim ravnanjem povzročil, da mu je bila prostost odvzeta. 
VSM Sklep I Cp 953/2018Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek07.01.2019uveljavljanje dedne pravice v pravdnem postopku - vročitev sklepa o dedovanju - obnovitveni razlog - pravočasnost vložitve tožbe - pravočasnost ugovora zastaranja - materialno procesno vodstvo in njegove mejeV večinski sodni praksi je sprejeto stališče, da se v primeru pravde ob pogojih za obnovo postopka po 224. členu ZD uporabljajo roki za vložitev tožbe, kot jih določa 396. člen ZPP in da navedeno izključuje uporabo zastaralnih rokov iz 141. člena ZD. Tudi pri presoji utemeljenosti ugovora zastaranja sodišče opravlja subsumpcijo dejanskega stanja pod določeno pravno normo. Te trditve pa mora toženec podati pravočasno, to je do konca prvega naroka za glavno obravnavo.
VSL sodba in sklep II Cp 675/2015Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek17.06.2015leasing – nevarnost naključnega uničenja ali poškodovanja predmeta leasinga – neupoštevanje navedb in dokazov – takojšnje uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka – obračun obresti – vročilnica kot javna listina – izpodbojna domneva – začetek teka zakonskih zamudnih obresti – obresti – glavnica – vračunavanje obrestiV konkretnem primeru je sodišče prve stopnje na glavni obravnavi, ki je bila opravljena 4. 6. 2013, strankama pojasnilo, da je bil v tej zadevi prvi narok opravljen 4. 12. 2012 in da bo v postopku upoštevalo zgolj tiste trditve in zanje predložene dokaze, ki so bili sodišču predloženi pravočasno, upoštevajoč 286. člen ZPP. Pritožnika sta bila torej z odločitvijo sodišča, da nekaterih navedb in dokazov ne bo upoštevalo, seznanjena že na obravnavi 4. 6. 2013 in bi morala kršitev po 8. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, na katero opozarjata v pritožbi, uveljavljati že takrat. Ker tega nista storila, v pritožbi pa tudi ne ponudita podlage za zaključek, da tega brez svoje krivde nista mogla storiti, je očitana kršitev v pritožbenem postopku neupoštevna.
VSL sodba II Cp 2748/2009Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek05.11.2009odškodninska odgovornost države – okrnitev svobode - neutemeljeno odvzeta prostost – neutemeljen pripor – objektivna odgovornost države – nepremoženjska škoda - odmera odškodnine za nepremoženjsko škodoUpoštevaje sodno prakso v podobnih primerih in dejstvo, da tožnica kakšnega posebnega duševnega trpljenja ni izkazala, bi bila pravična odškodnina iz tega naslova odškodnina v višini 4.000,00 EUR, torej odškodnina v višini približno štirih povprečnih mesečnih neto plač v času sojenja sodišča prve stopnje, v juniju 2009 oziroma 60,00 EUR na dan (67 dni pripora – 4.000 EUR).
VSC sodba Cp 146/2007Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek16.05.2007povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - neutemeljeno vzeta prostost - neutemeljen priporPri odmeri pravične denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi okrnitve svobode (enomesečen neutemeljen pripor) in strah v višini 1.877,81 EUR (prej 450.000,00 SIT) so bile upoštevane vse okoliščine primera, zlasti to, da je tožnik v času trajanja pripora trpel predvsem zaradi tega, ker ni mogel biti s svojim sinom, da je bilo porušeno njegovo ravnovesje, da je bil že v priporu in zaprt, ter da se je zaradi požara v zaporu zbal za življenje. Kazenske sodbe, ki so postale pravnomočne, in kazenski postopek, ki je v teku, ter vložene ovadbe ne morejo biti upošteven razlog za odklonitev plačila odškodnine. 

Izberi vse|Izvozi izbrane