Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 10557cT1DcCUyMDU0Mi8yMDEzJmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT01
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSL Sklep I Cp 623/2017Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek24.05.2017prekinitev postopka - predhodno vprašanje - stečajni dolžnik - izločitvena pravica v stečajnem postopku - izločitvena pravica na nepremičnini - prerekanje izločitvene pravice s strani upnikaV zadevi IX Pg 568/2013 ne sodelujeta tožnika, zato zaradi subjektivnih mej pravnomočnosti, sodba ne bo imela neposrednega vpliva na obravnavano zadevo, če bo tožbenemu zahtevku ugodeno. Tudi če bo tožbeni zahtevek v zadevi IX Pg 568/2013 zavrnjen, bosta tožnika morala v tem postopku dokazati obstoj lastninske pravice na nepremičnini, ker se v zadevi IX Pg 568/2013 ne ugotavlja lastninska pravica tožnikov. Ali povedano drugače: zavrnitev tožbenega zahtevka v zadevi IX Pg 568/2013 ne pomeni, da sta tožnika lastnika nepremičnine in da je njun tožbeni zahtevek zato utemeljen. Toženec je v stečajnem postopku (podredno) prijavil denarno terjatev, kar pomeni, da bo nepremičnina v primeru neobstoja izločitvene pravice tožnikov del stečajne mase in se bo v tem primeru nepremičnina porabila za poplačilo upnikov. Stečajna upraviteljica je priznala tožnikoma izločitveni zahtevek, kar pa za ta postopek ni odločilno, ker je terjatev prerekal toženec kot upnik v stečajnem...
VSM Sodba I Cp 378/2019Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek13.05.2019spor majhne vrednosti - obvezno članstvo v zbornici - plačilo članarineDo 27. 10. 2013 je bilo članstvo v Zbornici za osebe, ki so pridobitno opravljale obrtno dejavnost, obvezno, zato pristopne izjave niso bile predvidene. Z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Obrtnega zakona - ObrZ-E pa članstvo v Zbornici ni bilo več obvezno, temveč temelji na prostovoljni izjavi člana.
VSL sklep I Cp 1855/2015Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek12.08.2015pridobitev lastninske pravice na nepremičnini – pravni temelj pridobitve lastninske pravice – gradnja na tujem svetu – priposestvovanje – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih – nasprotje med razlogi o odločilnih dejstvih – sprememba istovetnosti zahtevkaStališče, da naj bi bil obravnavani zahtevek postavljen šele v vlogi z dne 17. 4. 2013, ne drži. Z omenjeno vlogo je zaradi v njej podanih novih trditev prišlo do spremembe njegove istovetnosti (v smislu dodatnega temelja). To pa ne pomeni, da je moč temelj, ki sta ga tožnika v zvezi z zahtevkom zatrjevala že v tožbi, enostavno prezreti.
VSM sklep I Cp 1563/2013Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek11.02.2014začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin - subjektivna nevarnost - premoženjski ekvivalent za prodano nepremičninoTožnica ni izkazala obstoja nobene od predpostavk iz drugega do četrtega odstavka 270. člena ZIZ. Takšne predpostavke tudi ne predstavlja ponudba za prodajo kmetijskih zemljišč z dne 14. 10. 2013 za ceno 26.700,00 EUR, ko tožeča stranka ni niti zatrjevala niti izkazala, da bi v ponudbi navedena cena ne predstavljala ustreznega premoženjskega ekvivalenta za prodani nepremičnini.
VSL sklep I Cp 3157/2013Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek27.11.2013zavarovanje nedenarne terjatve - nevarnost razpolaganja – objektivna nevarnost – konkretizirana ravnanja - odtujitev in obremenitev nepremičnineIz trditev in dokazov tožeče stranke izhaja, da jo je tožena stranka z elektronskim sporočilom z dne 16. 9. 2013 obvestila, da se je odločila za prekinitev pogajanj in ji nepremičnine v K. ne bo prodala. Z navedenim sporočilom tožeča stranka ni izkazala konkretizirane nevarnosti, da bo tožena stranka nepremičnino prodala tretji osebi.
VSM sklep III Cp 1470/2013Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek29.11.2013preživnina - rojstvo otroka kot dopustna pritožbena novotaKer je tožnik v pritožbenem postopku navedel, da se mu je v mesecu oktobru 2013 rodil nov otrok, katerega je dolžan preživljati in kar lahko predstavlja okoliščino za znižanje preživnine po določbi 132. člena ZZZDR, je pritožbeno sodišče (upoštevaje, da so pritožbene novote v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki dopustne) odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.
VSL Sodba II Cp 2495/2017Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek21.06.2018zakonske zamudne obresti - zamuda - zapadlost odškodninske terjatve - čista denarna terjatev - sukcesivna škoda - odškodnina za tujo pomoč - obrestovanje odškodninske terjatvePri obrestovanju odškodninske terjatve, ki izvira iz škodnega dogodka z dne 4. 6. 1968, nastala pa je v času od 1. 12. 2013 do 31. 5. 2016, ni mogoče upoštevati pravnih stališč o obrestovanju čistih denarnih terjatev v obdobju, ko je imela obrestna mera zakonskih zamudnih obresti drugačno vlogo in pomen.
VSL Sklep I Cp 2350/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek06.01.2020predlog za taksno oprostitev - oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje predlagateljaPritožnica ne prereka ugotovitve sodišča prve stopnje, da je v letu 2013 prejela od tožnika 88.000,00 in 59.200,00 EUR, v letu 2016 pa na svoj fiduciarni račun iz naslova lastništva investicijskih kuponov 409.508,69 EUR. Že samo to zadošča za pravilnost zaključka, da je sposobna dolžno sodno takso plačati takoj in brez škode za lastno preživljanje.
VSL Sodba II Cp 2313/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek17.04.2020priobčevanje komercialnih fonogramov - denarno nadomestilo - skupni sporazum - višina nadomestila - civilna kazen po ZASPPrikrajšanje, ki ga utrpi proizvajalec fonogramov zaradi opustitve prostovoljnega plačila nadomestila, je enako, če priobčevalec sodeluje pri plačevanju nadomestila in sklene pogodbo ali pa ne. Proizvajalec fonogramov je pač prikrajšan za nadomestilo, do katerega je upravičen. To pa je stališče, pri katerem vztraja VSL od februarja 2013 naprej in na katerem temelji tudi prvostopenjska sodba.
VSL sodba III Cp 2811/2015Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek09.12.2015identično dejansko stanje – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo – kaznivo dejanje pranje denarja – kvalifikatoren element kaznivega dejanja – višina škodeČe višina škode, ki jo ugotavlja kazenska sodba, ni objektivni pogoj kaznivosti niti kvalifikatoren element kaznivega dejanja, pravdno sodišče ni vezano na v izreku kazenske sodbe ugotovljeno višino škode. Toda toženec v obravnavani zadevi vtoževani višini škode niti pavšalno ni nasprotoval, zato kljub pravilnemu materialnopravnemu pritožbenemu stališču s pritožbo v tej smeri ne more uspeti.
VSL sklep II Cp 249/2012Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek03.10.2012neutemeljen pripor – odškodninska odgovornost države – enotna odškodnina – odškodnina za dodatno obliko škodeDuševne bolečine zaradi neutemeljeno odvzete prostosti pomenijo enotno obliko škode, ki zajema vse škodne posledice nepremoženjske škode, vezane na oškodovančevo osebnost, izhajajoče iz neutemeljeno odvzete prostosti. Pri tem se upošteva vse okoliščine primera kot so npr. trajanje pripora, skrb zaradi morebitne obsodbe, prizadetost časti in ugleda, odmevnost v javnosti, odnos okolja do oškodovanca po odvzemu prostosti, morebitne zdravstvene posledice, strah itn. Ni izključeno, da lahko v posameznih primerih nastane dodatna škoda, ki preraste v samostojno obliko škode, vendar je odstop od koncepta enotne odškodnine za neutemeljen pripor izredno redek.
VSC Sklep Cp 44/2019Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek18.04.2019motenje posesti - ekonomski interes za varstvo posesti - prenehanje najemne pogodbe - odstranitev nosilca oglaševanjaTožena stranka v pritožbi zato utemeljeno sodišču očita, da ni ugotavljalo, ali se je posestno stanje s prenehanjem lastninske pravice druge toženke spremenilo. Dejansko stanje je zato v tem delu nepopolno ugotovljeno. Utemeljena pa je nadalje tudi pritožbena navedba, da se sodišče v zvezi z ugotavljanjem ekonomskega interesa ni opredelilo do ugovornih navedb tožencev, da je pravni temelj, t.j. najemna pogodba z dne 3. 9. 2013 prenehala, zaradi česar tožeča stranka ekonomskega interesa nima.
VSC sklep Cp 481/2013Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek05.09.2013vročanje sodnih pisanj - tek rokov - obvestilo o pisanju v hišnem predalčnikuPritožnik napačno zaključuje, da je datum prejema tudi datum, ko mu začne teči 15. dnevni rok za pritožbo, saj kaj takšnega iz določbe 142. člena ZPP ne izhaja. Ta člen določa, da vročevalec pusti obvestilo o tem, da pisanje čaka na pošti 15 dni in če v tem času ni dvignjeno, nastopi po poteku tega roka fikcija vročitve. Zato dejstvo, da je vročevalec pustil pisanje v nabiralniku 30. 4. 2013 ne pomeni, da začne s tem dnem teči rok za pritožbo.
VSL sklep I Cp 1681/2013Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek17.07.2013skrbnik zapuščine – pooblastila skrbnika – prenos pooblastila na izpolnitvenega pomočnika – nagrada skrbnika – nagrada izpolnitvenega pomočnika – specifikacija priglašene nagrade – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopkaSkrbnik zapuščine je začasni zastopnik in ne pooblaščenec dedičev, zato zanj ne velja prepoved prenosa pooblastila iz 71. člena OZ. Za naloge, ki jih je upravičen opravljati sam, zato lahko pooblasti izpolnitvenega pomočnika. Slednji je upravičen tudi do nagrade za opravljeno delo v breme dedičev.
VSL sodba in sklep I Cp 1246/2015Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek24.06.2015premoženjska škoda – izgubljeni zaslužek – denarna renta – pogoji za prisojo rente – ugotavljanje realnega dohodka pred škodnim dogodkom – valorizacija – bolniško nadomestilo – dokazovanje z izvedencem – absolutna bistvena kršitev določb postopkaPogoja za prisojo denarne rente sta dva: 1. delna ali popolna nezmožnost za delo in 2. premoženjsko prikrajšanje. Ker je bilo ugotovljeno, da tožnik od 1. 3. 2013 ni niti delno nesposoben za delo, ampak je sposoben pridobivanja in dela s polnim delovnim časom, ni upravičen do denarne rente.
VSL Sklep II Cp 655/2020Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek23.04.2020začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - skupno premoženje - nedovoljeno razpolaganje enega od zakoncev s skupnim premoženjem - določitev deležev na skupnem premoženju - solastnina - delitev nepremičnin - zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - obseg zavarovanjaSodišče prve stopnje je s tem, ko je predlagano začasno odredbo delno zavrnilo, zmotno uporabilo materialno pravo. Tožnica je ob upoštevanju neizpodbijanih dejanskih ugotovitev z verjetnostjo izkazala, da so sporne nepremičnine skupno premoženje nje in prvega toženca in da tožnici na tem premoženju pripada polovičen delež. V takem položaju pa zavarovanja tožničine terjatve do prvega in drugega toženca ni mogoče omejiti na polovico nepremičnin. Kot pravilno opozarja tožnica, s tem, ko zahteva, da sodišče na skupnem premoženju določi deleže, še ne zahteva delitve in zato pravica tožnice in prvega toženca, tudi po določitvi deležev, ne bo razdeljena tako kot to velja pri solastnini. Z določitvijo deležev bo odločeno le o tem, v kakšnem razmerju si glede na svoje prispevke bivša zakonca to premoženje razdelita. Solastnina bo (lahko) nastala šele z delitvijo. Vse do delitve pa bosta zato tožnica in prvi toženec še naprej le oba skupaj upravičena izvrševati...
VSL sodba in sklep II Cp 2392/2011Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek13.03.2013odškodninska odgovornost države – protipravno ravnanje sodnika – nadzor telekomunikacij – hišna preiskava – neupravičen pripor – neupravičen odvzem prostosti – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – načelo enotne odškodnine – premoženjska škoda – izgubljen zaslužek – vzročna zveza – privolitev oškodovancaOdgovornost države za neupravičen odvzem prostosti je objektivna; protipravnost ravnanja državnih organih ni predpostavka zanjo. Predpostavki sta le objektivni dejstvi, da je bila svoboda okrnjena (prestan pripor) in da do obsodbe v kazenskem postopku ni prišlo.
VSL Sodba I Cp 709/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek21.08.2019darilna pogodba - preklic darilne pogodbe - preklic darila zaradi velike nehvaležnosti - kavza pri darilu - nagib za darilno pogodbo - mešana pogodba - mešano darilo - odpad kavze - huda nehvaležnost - vrnitev darila - eventualna kumulacija - istovetnost zahtevka - ugotovitveni zahtevek - prejudicialen učinek - obogatitev - prepoved odtujitve in obremenitve - deljiva terjatevV novejši sodni praksi je v luči ustavne pravice do zasebne lastnine prišlo do spremembe sodne prakse glede učinkov kasneje odpadle pogodbene podlage na darilno pogodbo, ki se je ustvarila na podlagi pravnega mnenja Vrhovnega sodišča SRS z dne 21. in 22. decembra 1987. Vendar v predmetni zadevi tožnika darilne pogodbe nista preklicala le na podlagi kasneje odpadle podlage, ampak tudi na podlagi hude nehvaležnosti toženca do njune hčerke.
VSL sodba II Cp 2901/2014Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek05.11.2014ničnost – nična pogodba – posledice ničnosti – vrnitveni zahtevek – zamuda dolžnika – začetek teka zakonskih zamudnih obrestiČe je pogodba nična, mora vsaka pogodbena stranka drugi vrniti vse, kar je na njeni podlagi prejela. Da je prodajna pogodba z dne 9. 5. 1999, ki sta jo pravdni stranki sklenili v zvezi s parcelo št. 1772/1 k. o. X., nična, je sodišče prve stopnje ugotovilo že v sodbi z dne 27. 6. 2013. Zato je tožničino naziranje, da ji je dolžan toženec vrniti, kar je na podlagi omenjene pogodbe od nje prejel, pravilno. Okoliščina, da je bil s sodbo z dne 27. 6. 2013 zavrnjen tožničin negatorni zahtevek zoper toženca v zvezi s to isto parcelo, nima nobenega vpliva na utemeljenost predmetnega zahtevka. Dolžnost vrnitve prejetega je »zgolj« zakonska (in sicer ne stvarno ampak obligacijsko-pravna) posledica (predhodno ugotovljene) ničnosti pogodbe.
VSL Sklep I Cp 2198/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek11.12.2019začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - ničnost darilne pogodbe - ugotovitev ničnosti darilne pogodbe - verjetnost obstoja terjatve - predpostavke za izdajo začasne odredbe - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - objektivna nevarnost - nasprotovanje moralnim načelomTožnica je s stopnjo verjetnosti izkazala, da med toženima strankama sklenjena darilna pogodba nasprotuje moralnim načelom, ker je bila sklenjena z namenom izogniti se poplačilu terjatve na povračilo vlaganj, ki jo ima tožnica zoper toženca. O vsebini podlage za sklenitev navedene darilne pogodbe je sodišče pravilno sklepalo na podlagi ugotovitve, da je bila tožba tožnice na povrnitev vlaganj vložena sredi leta 2013, medtem ko je bila sporna darilna pogodba sklenjena v decembru 2013, iz česar sledi, da je bilo tožencu oziroma bi mu moralo biti že takrat jasno, da bo tožnica vsaj delno s tožbenim zahtevkom uspela, ter dejstva, da si je toženec na nepremičnini zadržal pravico osebne služnosti stanovanja ter prepoved obremenitve in odtujitve v svojo korist.

Izberi vse|Izvozi izbrane