Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 10106cT1DcCUyMDU0Mi8yMDEzJmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT01
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSL Sodba II Cp 2495/2017Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek21.06.2018zakonske zamudne obresti - zamuda - zapadlost odškodninske terjatve - čista denarna terjatev - sukcesivna škoda - odškodnina za tujo pomoč - obrestovanje odškodninske terjatvePri obrestovanju odškodninske terjatve, ki izvira iz škodnega dogodka z dne 4. 6. 1968, nastala pa je v času od 1. 12. 2013 do 31. 5. 2016, ni mogoče upoštevati pravnih stališč o obrestovanju čistih denarnih terjatev v obdobju, ko je imela obrestna mera zakonskih zamudnih obresti drugačno vlogo in pomen.
VSL sodba III Cp 2811/2015Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek09.12.2015identično dejansko stanje – vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo – kaznivo dejanje pranje denarja – kvalifikatoren element kaznivega dejanja – višina škodeČe višina škode, ki jo ugotavlja kazenska sodba, ni objektivni pogoj kaznivosti niti kvalifikatoren element kaznivega dejanja, pravdno sodišče ni vezano na v izreku kazenske sodbe ugotovljeno višino škode. Toda toženec v obravnavani zadevi vtoževani višini škode niti pavšalno ni nasprotoval, zato kljub pravilnemu materialnopravnemu pritožbenemu stališču s pritožbo v tej smeri ne more uspeti.
VSC Sklep Cp 44/2019Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek18.04.2019motenje posesti - ekonomski interes za varstvo posesti - prenehanje najemne pogodbe - odstranitev nosilca oglaševanjaTožena stranka v pritožbi zato utemeljeno sodišču očita, da ni ugotavljalo, ali se je posestno stanje s prenehanjem lastninske pravice druge toženke spremenilo. Dejansko stanje je zato v tem delu nepopolno ugotovljeno. Utemeljena pa je nadalje tudi pritožbena navedba, da se sodišče v zvezi z ugotavljanjem ekonomskega interesa ni opredelilo do ugovornih navedb tožencev, da je pravni temelj, t.j. najemna pogodba z dne 3. 9. 2013 prenehala, zaradi česar tožeča stranka ekonomskega interesa nima.
VSC sklep Cp 481/2013Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek05.09.2013vročanje sodnih pisanj - tek rokov - obvestilo o pisanju v hišnem predalčnikuPritožnik napačno zaključuje, da je datum prejema tudi datum, ko mu začne teči 15. dnevni rok za pritožbo, saj kaj takšnega iz določbe 142. člena ZPP ne izhaja. Ta člen določa, da vročevalec pusti obvestilo o tem, da pisanje čaka na pošti 15 dni in če v tem času ni dvignjeno, nastopi po poteku tega roka fikcija vročitve. Zato dejstvo, da je vročevalec pustil pisanje v nabiralniku 30. 4. 2013 ne pomeni, da začne s tem dnem teči rok za pritožbo.
VSL sodba in sklep I Cp 1246/2015Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek24.06.2015premoženjska škoda – izgubljeni zaslužek – denarna renta – pogoji za prisojo rente – ugotavljanje realnega dohodka pred škodnim dogodkom – valorizacija – bolniško nadomestilo – dokazovanje z izvedencem – absolutna bistvena kršitev določb postopkaPogoja za prisojo denarne rente sta dva: 1. delna ali popolna nezmožnost za delo in 2. premoženjsko prikrajšanje. Ker je bilo ugotovljeno, da tožnik od 1. 3. 2013 ni niti delno nesposoben za delo, ampak je sposoben pridobivanja in dela s polnim delovnim časom, ni upravičen do denarne rente.
VSL sklep II Cp 249/2012Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek03.10.2012neutemeljen pripor – odškodninska odgovornost države – enotna odškodnina – odškodnina za dodatno obliko škodeDuševne bolečine zaradi neutemeljeno odvzete prostosti pomenijo enotno obliko škode, ki zajema vse škodne posledice nepremoženjske škode, vezane na oškodovančevo osebnost, izhajajoče iz neutemeljeno odvzete prostosti. Pri tem se upošteva vse okoliščine primera kot so npr. trajanje pripora, skrb zaradi morebitne obsodbe, prizadetost časti in ugleda, odmevnost v javnosti, odnos okolja do oškodovanca po odvzemu prostosti, morebitne zdravstvene posledice, strah itn. Ni izključeno, da lahko v posameznih primerih nastane dodatna škoda, ki preraste v samostojno obliko škode, vendar je odstop od koncepta enotne odškodnine za neutemeljen pripor izredno redek.
VSL sklep I Cp 1681/2013Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek17.07.2013skrbnik zapuščine – pooblastila skrbnika – prenos pooblastila na izpolnitvenega pomočnika – nagrada skrbnika – nagrada izpolnitvenega pomočnika – specifikacija priglašene nagrade – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopkaSkrbnik zapuščine je začasni zastopnik in ne pooblaščenec dedičev, zato zanj ne velja prepoved prenosa pooblastila iz 71. člena OZ. Za naloge, ki jih je upravičen opravljati sam, zato lahko pooblasti izpolnitvenega pomočnika. Slednji je upravičen tudi do nagrade za opravljeno delo v breme dedičev.
VSL Sodba I Cp 709/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek21.08.2019darilna pogodba - preklic darilne pogodbe - preklic darila zaradi velike nehvaležnosti - kavza pri darilu - nagib za darilno pogodbo - mešana pogodba - mešano darilo - odpad kavze - huda nehvaležnost - vrnitev darila - eventualna kumulacija - istovetnost zahtevka - ugotovitveni zahtevek - prejudicialen učinek - obogatitev - prepoved odtujitve in obremenitve - deljiva terjatevV novejši sodni praksi je v luči ustavne pravice do zasebne lastnine prišlo do spremembe sodne prakse glede učinkov kasneje odpadle pogodbene podlage na darilno pogodbo, ki se je ustvarila na podlagi pravnega mnenja Vrhovnega sodišča SRS z dne 21. in 22. decembra 1987. Vendar v predmetni zadevi tožnika darilne pogodbe nista preklicala le na podlagi kasneje odpadle podlage, ampak tudi na podlagi hude nehvaležnosti toženca do njune hčerke.
VSL sodba in sklep II Cp 2392/2011Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek13.03.2013odškodninska odgovornost države – protipravno ravnanje sodnika – nadzor telekomunikacij – hišna preiskava – neupravičen pripor – neupravičen odvzem prostosti – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – načelo enotne odškodnine – premoženjska škoda – izgubljen zaslužek – vzročna zveza – privolitev oškodovancaOdgovornost države za neupravičen odvzem prostosti je objektivna; protipravnost ravnanja državnih organih ni predpostavka zanjo. Predpostavki sta le objektivni dejstvi, da je bila svoboda okrnjena (prestan pripor) in da do obsodbe v kazenskem postopku ni prišlo.
VSL sodba II Cp 2901/2014Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek05.11.2014ničnost – nična pogodba – posledice ničnosti – vrnitveni zahtevek – zamuda dolžnika – začetek teka zakonskih zamudnih obrestiČe je pogodba nična, mora vsaka pogodbena stranka drugi vrniti vse, kar je na njeni podlagi prejela. Da je prodajna pogodba z dne 9. 5. 1999, ki sta jo pravdni stranki sklenili v zvezi s parcelo št. 1772/1 k. o. X., nična, je sodišče prve stopnje ugotovilo že v sodbi z dne 27. 6. 2013. Zato je tožničino naziranje, da ji je dolžan toženec vrniti, kar je na podlagi omenjene pogodbe od nje prejel, pravilno. Okoliščina, da je bil s sodbo z dne 27. 6. 2013 zavrnjen tožničin negatorni zahtevek zoper toženca v zvezi s to isto parcelo, nima nobenega vpliva na utemeljenost predmetnega zahtevka. Dolžnost vrnitve prejetega je »zgolj« zakonska (in sicer ne stvarno ampak obligacijsko-pravna) posledica (predhodno ugotovljene) ničnosti pogodbe.
VSL Sklep I Cp 2198/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek11.12.2019začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - ničnost darilne pogodbe - ugotovitev ničnosti darilne pogodbe - verjetnost obstoja terjatve - predpostavke za izdajo začasne odredbe - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - objektivna nevarnost - nasprotovanje moralnim načelomTožnica je s stopnjo verjetnosti izkazala, da med toženima strankama sklenjena darilna pogodba nasprotuje moralnim načelom, ker je bila sklenjena z namenom izogniti se poplačilu terjatve na povračilo vlaganj, ki jo ima tožnica zoper toženca. O vsebini podlage za sklenitev navedene darilne pogodbe je sodišče pravilno sklepalo na podlagi ugotovitve, da je bila tožba tožnice na povrnitev vlaganj vložena sredi leta 2013, medtem ko je bila sporna darilna pogodba sklenjena v decembru 2013, iz česar sledi, da je bilo tožencu oziroma bi mu moralo biti že takrat jasno, da bo tožnica vsaj delno s tožbenim zahtevkom uspela, ter dejstva, da si je toženec na nepremičnini zadržal pravico osebne služnosti stanovanja ter prepoved obremenitve in odtujitve v svojo korist.
VSM sodba I Cp 538/2016Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek18.10.2016nepremoženjska škoda - izvedensko mnenje - medicinska dokumentacijo - trditveno in dokazno bremeVendar pa pritožbeno sodišče tovrstno pritožbeno uveljavljanje v celoti zavrača tudi iz razloga, ker je sodišče prve stopnje izvedencu medicinske stroke T. B., dr. med., spec. ortopedu, s sklepom z dne 29. 11. 2013, s katerim ga je določilo za podajo izvedenskega mnenja v obravnavani zadevi, med drugim naložilo, da pri izdelavi izvedenskega mnenja upošteva vso potrebno medicinsko dokumentacijo tožnika, vključno z njegovim osebnim zdravstvenim kartonom. V kolikor v osebnem zdravstvenem kartonu tožnika ni bilo vse dokumentacije o zdravljenju tožnika, ki bi dejansko morala biti v njegovem zdravstvenem kartonu, izvedencu, ki je takšno dokumentacijo o dejanskem zdravljenju tožnika uporabil, ni mogoče očitati, da je izdelavo izvedenskega mnenja oprl na listine, ki jih pravdni stranki nista predlagali kot dokaz. Toženka je že v odgovoru na tožbo predlagala pridobitev zdravstvenega kartona tožnika, sodišče prve stopnje pa je v dokaznem sklepu na prvem naroku za glavno...
VSL Sodba II Cp 2041/2017Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek10.01.2018odškodninska terjatev - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka subjektivnega zastaralnega roka - nepremagljive ovire za uveljavljanje terjatvePritožnik ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je prestajanje zadnje zaporne kazni (oziroma prestajanje pripora) v Zavodu za prestajanje kazni zapora zaključil dne 25. 5. 2013. Pritožbeno sodišče sprejema zaključek sodišča prve stopnje, da je bil že s tem dnem seznanjen s škodo (ki naj bi mu nastala zaradi zatrjevanih nevzdržnih razmer v priporu) in z osebo, ki za škodo odgovarja. Po 352. členu OZ zastara odškodninska terjatev za povzročeno škodo v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil. V konkretnem primeru je (subjektivni) zastaralni rok po povedanem pričel teči z dnem 26. 5. 2013 in se je iztekel z dnem 26. 5. 2016. Tožnik je tožbo vložil šele dne 14. 2. 2017, zato je sodišče prve stopnje pravilno tožbeni zahtevek zaradi zastaranja zavrnilo (prvi odstavek 352. člena OZ).
VSL Sodba II Cp 2089/2017Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek07.02.2018odškodnina - povrnitev škode - elementi odškodninske odgovornosti - odškodninska odgovornost članov poslovodstva - izbris iz sodnega registra - izbris družbe iz sodnega registra - izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - pravne posledice izbrisa - učinek izbrisa za pravice upnikov in delavcev - poslovodstvo - nelikvidnost - ukrepi finančnega prestrukturiranja - protipravno ravnanje - obstoj škode - prosta presoja dokazovTožnica od toženca, ki je bil direktor izbrisane družbe vtožuje povračilo škode, ki ji je nastala, ker ji izbrisana družba ni plačala terjatve po računu z dne 30. 1. 2013 v višini 6.198,37 EUR. Sodišče prve stopnje je v postopku ugotovilo, da je družba postala nelikvidna najkasneje konec leta 2013, toženec pa kot direktor družbe ni ravnal skladno s določili 35. in 39. člena ZFPPIPP, ki so mu nalagali sprejem ukrepov finančnega prestrukturiranja. ZFPPIPP za obstoj protipravnega ravnanja toženca ne predpisuje namerne kršitve določil 35. do 39. člena ZFPPIPP. Pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni navedlo, v čem naj bi bilo namerno ravnanje toženca, torej ni utemeljen. V postopku je bilo ugotovljeno, da toženec ni ravnal s prisilnimi (kogentnimi) predpisi, določenimi v 35. do 39. členu ZFPPIPP, kar predstavlja toženčevo protipravno ravnanje.
VSL sklep IV Cp 2093/2013Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek21.08.2013dopolnilni sklep – popravni sklep – predujem za izvedenca – sklep procesnega vodstva – nagrada izvedencu – nestrinjanje z mnenjem izvedencaGlede na to, da je sklep, s katerim je sodišče izvedenki priznalo nagrado in povrnitev stroškov za izdelavo izvedeniškega mnenja, postal pravnomočen dne 12. 2. 2013, je vložitev dodatnega stroškovnika dne 22. 3. 2013, ki ga je sodišče štelo kot predlog za dopolnitev sklepa izvedenine, vložen po preteku 15-dnevnega roka po prvem odstavku 325. člena ZPP, zaradi česar bi ga moralo zavreči že sodišče prve stopnje. Pritožbene navedbe o nestrokovno izdelanem izvedeniškem mnenju pomenijo vsebinsko nestrinjanje z izvedeniškim mnenjem. Presoja tega očitka pa ni predmet sklepa odmerjene nagrade izvedenca. Na podlagi 249. člena ZPP je namreč izvedenec upravičen do nagrade za opravljeno izvedensko delo, ne glede na to, ali je(bo) sodišče njegovemu mnenju pri svoji odločitvi sledilo ali ne, zato je ta pritožbeni očitek neutemeljen. Sklep o založitvi oziroma doplačilu manjkajočega predujma za stroške posameznih pravdnih dejanj ima značaj sklepa o procesnem vodstvu.
VSM sodba I Cp 1073/2015Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek20.10.2015zastaranje - enoletni zastaralni rok - upravnik večstanovanjskih stavb - založitev stroškov za etažnega lastnika - subrogacijski učinek - verzijski zahtevek - subsidiarna odgovornost lastnika stanovanja - zakonito poroštvo - trditveno in dokazno breme - nesubstanciran tožbeni zahtevekPravilno je stališče sodišča prve stopnje, da velja glede terjatev upravnika večstanovanjske hiše enoletni zastaralni rok. O tem je zavzelo stališče Vrhovno sodišče v zadevi VS RS III Ips 23/2014 z obrazložitvijo, da tudi terjatev za povračilo obratovalnih stroškov, ki jih upravnik založi za etažnega lastnika, zastara v enem letu, ker gre za terjatve, ki dospevajo trimesečno oziroma v krajših rokih.
VSL sklep I Cp 2325/2014Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek12.11.2014motenje posesti – rok za vložitev tožbe – nadaljevano motenjeDruga tožena stranka vrat v času med 16. in 19. 11. 2013 ni odklenila zato, da bi s tem ponovno omogočila nemoten dostop do nepremičnine tožeče stranke, pač pa izključno zaradi sanacije strehe tožničinega objekta. Zato ni mogoče šteti, da je bilo v tem času ponovno vzpostavljeno prvotno posestno stanje. Rok za vložitev motenjske tožbe je zato začel teči že, ko je tožeča stranka izvedela za prvo motilno ravnanje in motilca.
VSL sodba I Cp 657/2014Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek04.06.2014neupravičena pridobitev – uporaba solastne nepremičnine – obogatitev – prikrajšanje – privolitev v prikrajšanjeToženec brezplačne rabe stanovanja v solastni hiši ni opustil samovoljno, temveč zaradi ravnanja tožnice, za najeto stanovanje pa je plačeval tudi najemnino. Zato ni mogoče govoriti o njegovi obogatitvi (kljub zadržanju najemnine od solastne hiše), še manj pa o prikrajšanju tožnice. Ta je do leta 2013 pristala v svoje prikrajšanje, krivda, da toženec svoje pravice ni mogel izvrševati na dogovorjeni način, pa je na njeni strani.
VSL sklep I Cp 1979/2015Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek11.11.2015predlog za obnovo postopka – obnovitveni razlogi – nova dejstva in dokazi – druga sodna odločba – stroški – stroški kilometrineDejstva, ki so bila ugotovljena v zadevi P 1821/2013-II, in dokazi, ki se nahajajo v tem spisu, niso upoštevni na podlagi drugega odstavka 395. člena ZPP, saj bi tožnika ob dolžni skrbnosti morala spremljati potek te zadeve ter se pravočasno seznaniti z vsemi relevantnimi dejstvi in dokazi, ki bi jima bili v prid, in jih pravočasno uporabiti v tej pravdi, za kar sta imela vse možnosti.
VSL sodba I Cp 3385/2015Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek29.01.2016pogodba o finančnem leasingu – uporaba določb o povrnitvi škode – soprispevek – deljena odgovornost – sorazmerno zmanjšana odškodnina – spor majhne vrednostiGlede na to, da je leasingodajalka tožeča stranka za škodo iz prometne nezgode 21. 11. 2010, v kateri je bilo udeleženo vozilo, ki je bilo predmet leasing pogodbe, izvedela s prejemom regresnega zahtevka 13. 11. 2013 in da tožeča stranka v času škodnega dogodka ni vedela za prenehanje zavarovanja vozila, saj je lizingojemalec o tem ni obvestil, kot bi jo moral, ni utemeljen pritožbeni očitek, da je tožnica sama prispevala k nastanku škode, ker vozila ni zavarovala.

Izberi vse|Izvozi izbrane