Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 9766cT1DcCUyMDU0Mi8yMDEzJmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT01
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSL sodba in sklep I Cp 1246/2015Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek24.06.2015premoženjska škoda – izgubljeni zaslužek – denarna renta – pogoji za prisojo rente – ugotavljanje realnega dohodka pred škodnim dogodkom – valorizacija – bolniško nadomestilo – dokazovanje z izvedencem – absolutna bistvena kršitev določb postopkaPogoja za prisojo denarne rente sta dva: 1. delna ali popolna nezmožnost za delo in 2. premoženjsko prikrajšanje. Ker je bilo ugotovljeno, da tožnik od 1. 3. 2013 ni niti delno nesposoben za delo, ampak je sposoben pridobivanja in dela s polnim delovnim časom, ni upravičen do denarne rente.
VSL sklep I Cp 1681/2013Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek17.07.2013skrbnik zapuščine – pooblastila skrbnika – prenos pooblastila na izpolnitvenega pomočnika – nagrada skrbnika – nagrada izpolnitvenega pomočnika – specifikacija priglašene nagrade – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopkaSkrbnik zapuščine je začasni zastopnik in ne pooblaščenec dedičev, zato zanj ne velja prepoved prenosa pooblastila iz 71. člena OZ. Za naloge, ki jih je upravičen opravljati sam, zato lahko pooblasti izpolnitvenega pomočnika. Slednji je upravičen tudi do nagrade za opravljeno delo v breme dedičev.
VSL sklep II Cp 249/2012Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek03.10.2012neutemeljen pripor – odškodninska odgovornost države – enotna odškodnina – odškodnina za dodatno obliko škodeDuševne bolečine zaradi neutemeljeno odvzete prostosti pomenijo enotno obliko škode, ki zajema vse škodne posledice nepremoženjske škode, vezane na oškodovančevo osebnost, izhajajoče iz neutemeljeno odvzete prostosti. Pri tem se upošteva vse okoliščine primera kot so npr. trajanje pripora, skrb zaradi morebitne obsodbe, prizadetost časti in ugleda, odmevnost v javnosti, odnos okolja do oškodovanca po odvzemu prostosti, morebitne zdravstvene posledice, strah itn. Ni izključeno, da lahko v posameznih primerih nastane dodatna škoda, ki preraste v samostojno obliko škode, vendar je odstop od koncepta enotne odškodnine za neutemeljen pripor izredno redek.
VSL sodba in sklep II Cp 2392/2011Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek13.03.2013odškodninska odgovornost države – protipravno ravnanje sodnika – nadzor telekomunikacij – hišna preiskava – neupravičen pripor – neupravičen odvzem prostosti – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – načelo enotne odškodnine – premoženjska škoda – izgubljen zaslužek – vzročna zveza – privolitev oškodovancaOdgovornost države za neupravičen odvzem prostosti je objektivna; protipravnost ravnanja državnih organih ni predpostavka zanjo. Predpostavki sta le objektivni dejstvi, da je bila svoboda okrnjena (prestan pripor) in da do obsodbe v kazenskem postopku ni prišlo.
VSL sodba II Cp 2901/2014Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek05.11.2014ničnost – nična pogodba – posledice ničnosti – vrnitveni zahtevek – zamuda dolžnika – začetek teka zakonskih zamudnih obrestiČe je pogodba nična, mora vsaka pogodbena stranka drugi vrniti vse, kar je na njeni podlagi prejela. Da je prodajna pogodba z dne 9. 5. 1999, ki sta jo pravdni stranki sklenili v zvezi s parcelo št. 1772/1 k. o. X., nična, je sodišče prve stopnje ugotovilo že v sodbi z dne 27. 6. 2013. Zato je tožničino naziranje, da ji je dolžan toženec vrniti, kar je na podlagi omenjene pogodbe od nje prejel, pravilno. Okoliščina, da je bil s sodbo z dne 27. 6. 2013 zavrnjen tožničin negatorni zahtevek zoper toženca v zvezi s to isto parcelo, nima nobenega vpliva na utemeljenost predmetnega zahtevka. Dolžnost vrnitve prejetega je »zgolj« zakonska (in sicer ne stvarno ampak obligacijsko-pravna) posledica (predhodno ugotovljene) ničnosti pogodbe.
VSL sklep IV Cp 2093/2013Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek21.08.2013dopolnilni sklep – popravni sklep – predujem za izvedenca – sklep procesnega vodstva – nagrada izvedencu – nestrinjanje z mnenjem izvedencaGlede na to, da je sklep, s katerim je sodišče izvedenki priznalo nagrado in povrnitev stroškov za izdelavo izvedeniškega mnenja, postal pravnomočen dne 12. 2. 2013, je vložitev dodatnega stroškovnika dne 22. 3. 2013, ki ga je sodišče štelo kot predlog za dopolnitev sklepa izvedenine, vložen po preteku 15-dnevnega roka po prvem odstavku 325. člena ZPP, zaradi česar bi ga moralo zavreči že sodišče prve stopnje. Pritožbene navedbe o nestrokovno izdelanem izvedeniškem mnenju pomenijo vsebinsko nestrinjanje z izvedeniškim mnenjem. Presoja tega očitka pa ni predmet sklepa odmerjene nagrade izvedenca. Na podlagi 249. člena ZPP je namreč izvedenec upravičen do nagrade za opravljeno izvedensko delo, ne glede na to, ali je(bo) sodišče njegovemu mnenju pri svoji odločitvi sledilo ali ne, zato je ta pritožbeni očitek neutemeljen. Sklep o založitvi oziroma doplačilu manjkajočega predujma za stroške posameznih pravdnih dejanj ima značaj sklepa o procesnem vodstvu.
VSM sodba I Cp 538/2016Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek18.10.2016nepremoženjska škoda - izvedensko mnenje - medicinska dokumentacijo - trditveno in dokazno bremeVendar pa pritožbeno sodišče tovrstno pritožbeno uveljavljanje v celoti zavrača tudi iz razloga, ker je sodišče prve stopnje izvedencu medicinske stroke T. B., dr. med., spec. ortopedu, s sklepom z dne 29. 11. 2013, s katerim ga je določilo za podajo izvedenskega mnenja v obravnavani zadevi, med drugim naložilo, da pri izdelavi izvedenskega mnenja upošteva vso potrebno medicinsko dokumentacijo tožnika, vključno z njegovim osebnim zdravstvenim kartonom. V kolikor v osebnem zdravstvenem kartonu tožnika ni bilo vse dokumentacije o zdravljenju tožnika, ki bi dejansko morala biti v njegovem zdravstvenem kartonu, izvedencu, ki je takšno dokumentacijo o dejanskem zdravljenju tožnika uporabil, ni mogoče očitati, da je izdelavo izvedenskega mnenja oprl na listine, ki jih pravdni stranki nista predlagali kot dokaz. Toženka je že v odgovoru na tožbo predlagala pridobitev zdravstvenega kartona tožnika, sodišče prve stopnje pa je v dokaznem sklepu na prvem naroku za glavno...
VSL Sodba II Cp 2041/2017Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek10.01.2018odškodninska terjatev - zastaranje odškodninske terjatve - začetek teka subjektivnega zastaralnega roka - nepremagljive ovire za uveljavljanje terjatvePritožnik ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je prestajanje zadnje zaporne kazni (oziroma prestajanje pripora) v Zavodu za prestajanje kazni zapora zaključil dne 25. 5. 2013. Pritožbeno sodišče sprejema zaključek sodišča prve stopnje, da je bil že s tem dnem seznanjen s škodo (ki naj bi mu nastala zaradi zatrjevanih nevzdržnih razmer v priporu) in z osebo, ki za škodo odgovarja. Po 352. členu OZ zastara odškodninska terjatev za povzročeno škodo v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil. V konkretnem primeru je (subjektivni) zastaralni rok po povedanem pričel teči z dnem 26. 5. 2013 in se je iztekel z dnem 26. 5. 2016. Tožnik je tožbo vložil šele dne 14. 2. 2017, zato je sodišče prve stopnje pravilno tožbeni zahtevek zaradi zastaranja zavrnilo (prvi odstavek 352. člena OZ).
VSL Sodba II Cp 2089/2017Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek07.02.2018odškodnina - povrnitev škode - elementi odškodninske odgovornosti - odškodninska odgovornost članov poslovodstva - izbris iz sodnega registra - izbris družbe iz sodnega registra - izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - pravne posledice izbrisa - učinek izbrisa za pravice upnikov in delavcev - poslovodstvo - nelikvidnost - ukrepi finančnega prestrukturiranja - protipravno ravnanje - obstoj škode - prosta presoja dokazovTožnica od toženca, ki je bil direktor izbrisane družbe vtožuje povračilo škode, ki ji je nastala, ker ji izbrisana družba ni plačala terjatve po računu z dne 30. 1. 2013 v višini 6.198,37 EUR. Sodišče prve stopnje je v postopku ugotovilo, da je družba postala nelikvidna najkasneje konec leta 2013, toženec pa kot direktor družbe ni ravnal skladno s določili 35. in 39. člena ZFPPIPP, ki so mu nalagali sprejem ukrepov finančnega prestrukturiranja. ZFPPIPP za obstoj protipravnega ravnanja toženca ne predpisuje namerne kršitve določil 35. do 39. člena ZFPPIPP. Pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje ni navedlo, v čem naj bi bilo namerno ravnanje toženca, torej ni utemeljen. V postopku je bilo ugotovljeno, da toženec ni ravnal s prisilnimi (kogentnimi) predpisi, določenimi v 35. do 39. členu ZFPPIPP, kar predstavlja toženčevo protipravno ravnanje.
VSM sodba I Cp 1073/2015Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek20.10.2015zastaranje - enoletni zastaralni rok - upravnik večstanovanjskih stavb - založitev stroškov za etažnega lastnika - subrogacijski učinek - verzijski zahtevek - subsidiarna odgovornost lastnika stanovanja - zakonito poroštvo - trditveno in dokazno breme - nesubstanciran tožbeni zahtevekPravilno je stališče sodišča prve stopnje, da velja glede terjatev upravnika večstanovanjske hiše enoletni zastaralni rok. O tem je zavzelo stališče Vrhovno sodišče v zadevi VS RS III Ips 23/2014 z obrazložitvijo, da tudi terjatev za povračilo obratovalnih stroškov, ki jih upravnik založi za etažnega lastnika, zastara v enem letu, ker gre za terjatve, ki dospevajo trimesečno oziroma v krajših rokih.
VSL sklep I Cp 2325/2014Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek12.11.2014motenje posesti – rok za vložitev tožbe – nadaljevano motenjeDruga tožena stranka vrat v času med 16. in 19. 11. 2013 ni odklenila zato, da bi s tem ponovno omogočila nemoten dostop do nepremičnine tožeče stranke, pač pa izključno zaradi sanacije strehe tožničinega objekta. Zato ni mogoče šteti, da je bilo v tem času ponovno vzpostavljeno prvotno posestno stanje. Rok za vložitev motenjske tožbe je zato začel teči že, ko je tožeča stranka izvedela za prvo motilno ravnanje in motilca.
VSL sodba I Cp 657/2014Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek04.06.2014neupravičena pridobitev – uporaba solastne nepremičnine – obogatitev – prikrajšanje – privolitev v prikrajšanjeToženec brezplačne rabe stanovanja v solastni hiši ni opustil samovoljno, temveč zaradi ravnanja tožnice, za najeto stanovanje pa je plačeval tudi najemnino. Zato ni mogoče govoriti o njegovi obogatitvi (kljub zadržanju najemnine od solastne hiše), še manj pa o prikrajšanju tožnice. Ta je do leta 2013 pristala v svoje prikrajšanje, krivda, da toženec svoje pravice ni mogel izvrševati na dogovorjeni način, pa je na njeni strani.
VSL sklep I Cp 1979/2015Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek11.11.2015predlog za obnovo postopka – obnovitveni razlogi – nova dejstva in dokazi – druga sodna odločba – stroški – stroški kilometrineDejstva, ki so bila ugotovljena v zadevi P 1821/2013-II, in dokazi, ki se nahajajo v tem spisu, niso upoštevni na podlagi drugega odstavka 395. člena ZPP, saj bi tožnika ob dolžni skrbnosti morala spremljati potek te zadeve ter se pravočasno seznaniti z vsemi relevantnimi dejstvi in dokazi, ki bi jima bili v prid, in jih pravočasno uporabiti v tej pravdi, za kar sta imela vse možnosti.
VSL sklep II Cp 1104/2013Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek08.05.2013oprostitev plačila sodnih taks – ugovor zoper plačilni nalog – nastanek taksne obveznostiOdločitev o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje temelji na stališču, da lahko odločitev o predlogu v skladu s prvim odstavkom 13. člena ZST-1 velja za vloge in dejanja, za katere je nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje, da je taksna obveznost za postopek pred sodiščem prve stopnje nastala z vložitvijo tožbe 20. 7. 2011 in da je zato predlog za oprostitev plačila sodne takse, podan 7. 1. 2013, prepozen.
VSL sodba I Cp 3385/2015Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek29.01.2016pogodba o finančnem leasingu – uporaba določb o povrnitvi škode – soprispevek – deljena odgovornost – sorazmerno zmanjšana odškodnina – spor majhne vrednostiGlede na to, da je leasingodajalka tožeča stranka za škodo iz prometne nezgode 21. 11. 2010, v kateri je bilo udeleženo vozilo, ki je bilo predmet leasing pogodbe, izvedela s prejemom regresnega zahtevka 13. 11. 2013 in da tožeča stranka v času škodnega dogodka ni vedela za prenehanje zavarovanja vozila, saj je lizingojemalec o tem ni obvestil, kot bi jo moral, ni utemeljen pritožbeni očitek, da je tožnica sama prispevala k nastanku škode, ker vozila ni zavarovala.
VSM sklep I Cp 1457/2013Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek04.02.2014motenje posesti - nadaljevano motilno dejanje - parkirano vozilo - zavrženje tožbe kot prepozneTako je tožeča stranka z zgornjo izpovedbo sama ovrgla svoja zatrjevanja o ponavljajočih motilnih dejanjih (zadnje naj bi bilo 9. 3. 2013). Glede na navedeno je moč soglašati z zaključkom sodišča prve stopnje, da ima obravnavano motenje posesti, ki se je pričelo 20. 12. 2012 značilnost nadaljevanega motilnega dejanja in ki je potekalo že od 20. 12. 2012 nepretrgoma in prvotno stanje posesti ni bilo vzpostavljeno. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe kot prepozne se tako izkaže kot pravilna.
VSM sklep I Cp 1016/2013Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek04.02.2014predlog za ureditev meje - plačilo predujma za izvedenca - - podaljšanje roka - domneva umika predlogaVendar pa je sodišče prve stopnje izdalo sklep o presumpciji umika predloga za ureditev meje 14. 4. 2013 na podlagi 36. člena ZNP šele po več ko šestih mesecih od tedaj, ko je naložilo predlagajoči stranki plačilo predujma za izvedenca. S tem je dejansko dvakrat ugodilo njenemu predlogu za podaljšanje roka za plačilo, ne glede na to, da o tem ni izdalo posebnega sklepa, zato ta opustitev ni vplivala na pravilnost in zakonitost sedaj izpodbijanega sklepa.
VSM sodba I Cp 1241/2013Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek14.01.2014odškodnina za nepremoženjsko škodo - razširitev tožbenega zahtevka na glavni obravnavi - tek zamudnih obrestiPritožba ima prav, da tožena stranka glede razširjenega tožbenega zahtevka, ki ga je tožeča stranka uveljavila na glavni obravnavi 2. 7. 2013 dotlej ni mogla biti v zamudi. Tožeča stranka je tožbeni zahtevek zvišala za 2.800,00 EUR, zato je pritožbeno sodišče na podlagi določila 5. alineje 358. člena ZPP sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da tečejo zakonske zamudne obresti od zvišanega zahtevka šele od dneva njegove vložitve.
VSL sodba I Cp 3055/2015Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek30.03.2016ugovor zastaranja – pretrganje zastaranja – pripoznava dolga – nedovoljene pritožbene novoteToženka je v dogovoru z dne 30. 3. 2006 pripoznala vtoževani dolg, s čimer je bilo zastaranje pretrgano. Petletni zastaralni rok je zato začel znova teči po tej pripoznavi. Zadnje toženkino delno plačilo na račun vtoževanega dolga je bilo izvršeno 18. 10. 2010, z njim pa je bilo zastaranje vtoževane terjatve še zadnjič pretrgano pred vložitvijo predloga za izvršbo, ki je bil vložen 22. 11. 2013, pred potekom petih let od zadnjega pretrganja zastaranja.
VSL sklep I Cp 197/2016Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek26.04.2016izvršba na podlagi verodostojne listine – delna razveljavitev sklepa o izvršbi – procesne predpostavke – plačilo sodne takse – doplačilo sodne takse za tožbo – umik tožbe – domneva umika tožbePrvostopenjsko sodišče je spregledalo, da je bil sklep o izvršbi z dne 14. 1. 2015 dovoljen zaradi plačila glavnice 924,90 EUR z obrestmi in 74,00 EUR izvršilnih stroškov, razveljavljen pa samo glede plačila glavnice 199,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 8. 2013 dalje, in sicer v delu, v katerem je dovoljena izvršba in določen izvršitelj, to je v drugem in četrtem odstavku izreka.

Izberi vse|Izvozi izbrane