Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 10102cT1DcCUyMDU0Mi8yMDEzJmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT00OTM=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSL Sklep III Ip 2141/2018Višje sodišče v LjubljaniIzvršilni oddelek19.09.2018pričakovana lastninska pravica - razpolagalni in zavezovalni pravi posel - overjeno zemljiškoknjižno dovolilo - veljavna sklenitev prodajne pogodbe za kmetijsko zemljišče - kmetijsko zemljišče - pravni promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla s strani upravne enote - odobritev upravnega organa kot odložni pogojPričakovana lastninska pravica, kot pravni standard, je varovana v primeru, ko je njena zemljiškoknjižna pridobitev mogoča neposredno na podlagi „perfektnega“ zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla, torej ko pridobitelj že ima, poleg veljavnega zavezovalnega pravnega posla, overjeno zemljiškoknjižno dovolilo, le vknjižil se še ni. Širitev razlage tega pravnega standarda izven sprejetih okvirjev (do česar lahko pride npr. s tem, da se „podeli“ razpolagalnemu pravnemu poslu veljavnost za nazaj, kot je bilo to v konkretni zadevi) ni sprejemljiva, saj bi lahko privedla do prevelike oddaljitve od zakonskih pravil o prenosu lastninske pravice, v skrajnih primerih pa tudi „odprla vrata“ zlorabam.
VSL sodba II Cpg 1052/2014Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek18.02.2015izstop iz zavoda – konkludentna dejanja – tožba na ugotovitev ničnosti vpisa – samostojno pravno sredstvo – rok za vložitev tožbe – materialni prekluzivni rok – iztek roka na nedeljo – smiselna uporaba določb OZ – dela prosti dnevi – ugotovitev ničnosti spremembe ustanovitvene pogodbe – pasivna stvarna legitimacija – postopek predložitve listine registrskemu sodiščuTožba za ugotovitev ničnosti vpisa je samostojno pravno sredstvo, ki ni pogojena s predhodno vložitvijo pritožbe.Rok za vložitev tožbe na ugotovitev ničnost vpisa je materialni prekluzivni rok, zato je potrebno, ob izostanku specialnih določb o teku rokov v Zakonu o zavodih in ZSReg, uporabiti določbe OZ.ZPDPD ne določa dni, ko se po zakonu ne dela (to niti ni njegov namen), pač pa določa (državne, verske, kulturne) praznike, katerih praznovanje omogoči in obeleži tako, da jih določi kot dela proste dneve. To pa ne pomeni, da so to edini dela prosti dnevi. Eden takih dni, ko se po splošnem prepričanju ne dela, je tudi nedelja.Iz zavoda z molkom ali s konkludentnimi dejanji ni mogoče izstopiti. Izjema bi veljala le, če bi bilo to izrecno dogovorjeno (torej v soglasju s tožečo stranko) ali predpisano.Tožeča stranka je uveljavljala ničnost pravnega posla, v konkretnem primeru spremembe ustanovitvene pogodbe. V takem primeru pa je potrebno upoštevati splošna pravila...
VSL sklep II Ip 297/2015Višje sodišče v LjubljaniIzvršilni oddelek08.04.2015enako varstvo pravic - pravica do poštenega sojenja - pravica do izjave - predlog za izvršbo - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - rok za ugovor - pravni pouk - menični spor - oznaka verodostojne listine - oznaka zahtevka - obrazloženost ugovora - ugovor nevednosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razlogi o odločilnih dejstvihDolžnik na podlagi sklepa o izvršbi in priloženega predloga za izvršbo ni prejel informacije o roku za vložitev ugovora na jasen in nedvoumen način, zaradi česar je sodišče prve stopnje njegov ugovor pravilno upoštevalo kot pravočasen.
VSL sodba II Cpg 354/2014Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek22.07.2014spor majhne vrednosti – naroka za glavno obravnavo – dokazni predlog za zaslišanje strank – predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine – trditve v predlogu za izvršboPredlaganje ustnih dokazov samo po sebi ne vključuje tudi zahteve za izvedbo naroka, temveč mora stranka izvedbo naroka predlagati izrecno.Po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine se postopek nadaljuje z obravnavanjem glavne stvari, kar pomeni, da sodišče prve stopnje v pravdnem postopku kot del trditvene podlage tožbe upošteva tudi trditve, ki jih je tožeča stranka (prej upnik) navedla v predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine.
VSL sodba I Cpg 430/2014Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek15.05.2014spregled pravne osebnosti – zloraba pravne osebe – odgovornost družbenika za obveznosti družbe – zmanjšanje premoženja v korist družbe osebe – prenos dejavnosti na novoustanovljeno družbo – prenos strank – trditveno bremeSpregled pravne osebnosti ni namenjen upnikom v primeru izgub ob normalnih tržnih tveganjih ali neuspešnih poslih. Zato je zloraba pravne osebe temelj in bistveni razlog za uporabo tega instituta.Dejanski stan spregleda pravne osebnosti ni podan v primeru prenosa zgolj majhnega dela poslovanja brez kakršnihkoli drugih okoliščin, ki bi pomenile zlorabo pravne osebnosti.
VSL sklep III Ip 3279/2015Višje sodišče v LjubljaniIzvršilni oddelek16.11.2015odškodnina - zakonske zamudne obresti - obračun zamudnih obresti - obrestovanje odškodninske terjatve - linearna in konformna metoda - načelno pravno mnenje - uveljavitev ZPOMZO-1Odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je treba v predmetni zadevi zamudne obresti od upnici prisojene odškodninske terjatve od začetka teka do dneva plačila obračunati po linearni metodi ter obresti od 28. 6. 2003 dalje obračunati od glavnice brez pripisa do takrat nateklih obresti, je pravilna. Prav iz razloga, iz katerega so bile za odškodninske terjatve prisojene zamudne obresti v višini obrestne mere zamudnih obresti, zmanjšane za TOM, namreč ni podlage za uporabo konformnega načina obrestovanja do vključno 27. 6. 2003, kakor tudi ni materialnopravne podlage za izračun obresti od 28. 6. 2003 tudi od obresti, ki so do takrat natekle.
VSL sodba in sklep I Cpg 1777/2015Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek11.10.2016bančna garancija za odpravo skritih napak – skupni deli – etažni lastniki – neutemeljena unovčitev – zahtevek za vračilo zneska – sklepčnost zahtevka – odgovornost etažnega lastnika – sosporniki – deljiva obveznost – rezervni skladPri sredstvih unovčene bančne garancije gre za sredstva, namenjena pravilni izpolnitvi prodajnih pogodb, zato niti smiselno ne gre za sredstva rezervnega sklada. Zahtevek mora biti postavljen tako, da je jasno, do katerega deleža za obveznost odgovarja posamezen etažni lastnik.
VSL sklep II Ip 3577/2016Višje sodišče v LjubljaniIzvršilni oddelek11.01.2017izvršba zoper insolventnega dolžnika – stroški stečajnega postopka – tekoči stroški – občasni stroški – pravdni stroški – nastanek terjatve iz naslova pravdnih stroškov – prijava terjatve v stečajnem postopkuZFPPIPP kot izjemo od splošne prepovedi dovolitve izvršbe zoper insolventnega dolžnika določa izvršbo na podlagi sodne odločbe, izdane od zahtevku, katerega predmet je terjatev, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka. Ne drži, da se kot stroški stečajnega postopka lahko štejejo le (pravdni) stroški iz postopkov v zvezi s preizkusom terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic. ZFPPIPP stroškov stečajnega postopka ne našteva taksativno, saj tako glede tekočih kot občasnih stroškov stečajnega postopka predvideva možnost, da med njih spadajo tudi drugi stroški. Čeprav ima vsaka stranka predhodno stroške v postopku oziroma zaradi njega, ta stranka glede pravdnih stroškov še ni v pravnem razmerju z nasprotno stranko, vse dokler ni odločeno o pravdi, in glede na zaključek pravde, tudi o povračilu stroškov. Šele končanje pravde ima torej za posledico odločitev o povračilu stroškov, zato je šele s sodno odločbo odločeno o upravičencu do...
VSC sodba Cpg 63/2017Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek17.05.2017pridobitev lastnih delnic - financiranje pridobitve lastnih delnic - fiktivni posli - nični posliPrvi odstavek 248. člena ZGD-1 učinkuje neodvisno od tega, če bi družba smela sama pridobiti delnice po 247. členu ZGD-1.
VSL Sodba in sklep I Cpg 682/2016Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek18.05.2017sprememba tožbe na naroku za glavno obravnavo - subjektivna sprememba tožbe na pasivni strani - smotrnost spremembe tožbe - naknadno sosporništvo - zloraba procesnih pravic - prekinitev postopka - družbeniška tožba - zastaranjeNe prvotna tožena stranka ne nova tožena stranka privolitve nista podali. Teh zakonsko zahtevanih soglasij sodišče prve stopnje ne more nadomestiti s svojo odobritvijo tako kot pri objektivni spremembi tožbe (prim. prvi odstavek 185. člena ZPP). Prav tako za subjektivno spremembo tožbe ne pride v poštev določba o privilegirani spremembi tožbe (186. člen ZPP). Tudi pri naknadnem sosporništvu je zahtevano soglasje novega toženca, katerega sodišče s svojim sklepom ne more nadomestiti. Prekinitev postopka je mogoča le v zakonsko predvidenih primerih (prim. 205. in 206. člen ZPP) in ni v dispoziciji strank. Najpomembnejša zahteva za uporabo družbeniške tožbe je njena subsidiarnost. Ta je izražena preko dolžnosti izčrpati možnosti, ki jih ima na voljo družbenik za razčiščevanje nastalih spornih situacij znotraj družbe in so predpisane v drugem odstavku 503. člena ZGD-1. Družbeniško tožbo je treba uveljavljati za račun družbe, v katerem ima tožeča stranka...
VSL Sodba I Cpg 1155/2016Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek23.08.2017pogodba o delu - podjemna pogodba - odgovornost za stvarne napake - stvarna napaka - skrita napaka - grajanje napake - pravočasnost grajanja napake - rok za sodno uveljavljanje pravic - prekluziven rok - prenehanje pravice - zavajanje - zloraba procesnih pravicZa tožečo stranko (naročnika), ki ima v razmerju do tožene stranke (podjemnika) položaj laika, zadošča, da jo obvesti le o končni posledici napake (vozilo ni vozno) in ni dolžna navesti vzroka oziroma izvora napake. Posledično se tožeča stranka neuspešno sklicuje na to, da je bila šele po prejemu izvedeniškega mnenja natančno seznanjena z napako in je lahko šele takrat ocenila, da napaka na vozilu izvira iz sfere tožene stranke. V primeru takšnega konkretnega ravnanja tožene stranke (izrecne izjave, da k odpravi napak ne bo pristopila na zahtevani način) tožeča stranka (naročnik) nima več razlogov za utemeljeno sklepanje, da bo tožena stranka (izvajalec oziroma podjemnik) napako odpravila, zato o zavajanju ni več mogoče govoriti in začne teči prekluzivni rok za vložitev tožbe iz prvega odstavka 635. člena OZ. Tožeča stranka se v celoti neutemeljeno sklicuje na to, da je bil domnevni vzrok za napako toženi stranki znan oziroma ji ni mogel ostati neznan....
VSL Sodba I Cpg 1118/2017Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek05.07.2018tožba na ničnost vpisa v sodni register - prekluzija - ničnost pogodbe o prenosu poslovnega deleža - pravni interes za ugotovitev ničnostiSodišče prve stopnje je v razlogih sodbe pravilno pojasnilo, da lahko neveljavnost vpisa v sodni register sanira le tožba za ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register. Tožnica bi v konkretnem primeru svoje koristi lahko zavarovala le s pravočasno vložitvijo tožbe na ugotovitev ničnost vpisa, vložene pred potekom prekluzivnega roka določenega v tretjem odstavku 41. člena ZSReg. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da tožnica nima več pravnega interesa za ugotovitveni zahtevek na ničnost pogodbe, saj na podlagi navedene ugotovitve same po sebi nima nobene pravne koristi. Zaradi zamude prekluzivnega roka za vložitev tožbe, ugotovitve ničnosti vpisa v sodni register in vzpostavitve prejšnjega stanja v registru ne more več doseči.
VSM Sklep I Cpg 46/2018Višje sodišče v MariboruGospodarski oddelek31.05.2018odškodninska terjatev - obvezna zavarovanja v prometu - tožbeni zahtevek ZPIZ - izpad prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - višina škode - dokazovanje z izvedencem - dokazna ocena izvedenskega mnenja - dokaz z novim izvedencem - zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjemŽe sama dikcija prvega odstavka 18. člena ZOZP predpostavlja, da bi poškodovanec ostal neprekinjeno v obveznem zavarovanju in plačeval prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vse dokler ne bi izpolnil pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine. Izvedenec v svojih pojasnilih in odgovorih na pripombe tožene stranke ni bil prepričljiv in se glede na način njegove argumentacije metode dela in izračuna škode poraja utemeljen dvom v pravilnost podanega mnenja. Izvedenec je tako neprepričljivo zavrnil pripombe tožene stranke,ki so strokovne narave in na katere sodišče brez ustreznega strokovnega znanja, ne more odgovoriti. Izvedenec bi moral pojasniti metode ter pravila znanosti in stroke, na podlagi katerih je podal ugotovitve glede strokovnih vprašanj, zlasti ob dejstvu, da je v dopolnitvi mnenja uporabil drugačno metodo izračuna škode kot v izvedenskem mnenju. Le na ta način bi bilo mogoče preveriti kakovost in prepričljivost podanih ugotovitev. Ker...
VSL Sodba I Cpg 286/2018Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek20.02.2019lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - uporabnina - vključitev nepremičnine v otvoritveno bilanco podjetja - pravica uporabe nepremičnine - obstoj posesti - pridobitev lastninske pravice - trditvena podlaga - trditveno breme - materialno procesno vodstvo - sodba presenečenjaSodba presenečenja bi bila izkazana, če bi sodišče sprejelo odločitev, ki bi temeljila na drugačni pravni oceni, z vidika katere bi bila za odločitev v sporu bistvena povsem druga dejstva in dokazi, ki jih stranka v pričakovanju drugačne pravne ocene ne bi navajala, ker jih tudi ob potrebni skrbnosti ne bi ocenila kot bistvene. Tožnica je sama utemeljevala pridobitev lastninske pravice v postopku lastninskega preoblikovanja, na pomen ZLNDL pa je opozorila tudi tožena stranka v svoji pripravljalni vlogi. Na tej pravni podlagi je sodišče prve stopnje tudi odločalo o obstoju lastninske pravice. Očitek o pomanjkljivem procesnem vodstvu tako ni podan. Sodnikova „pomoč“ ne sme iti tako daleč, da bi se pretvoril v odvetnika stranke, s čimer bi bilo porušeno ravnovesje med procesnimi subjekti v pravdi. Pravdni stranki sta odgovorni, da o zadevi priskrbita ustrezno trditveno podlago in dokazno gradivo. Če stranka pri tem ne pokaže potrebne skrbnosti, nosi posledice. Odsotnost...
VSL Sodba in sklep II Cpg 947/2018Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek14.03.2019spor majhne vrednosti - podjemna pogodba - prepozen odgovor na pritožbo - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe - izvenpravdni pobot - vročitev vabila na zaslišanje stranki - vročanje pravni osebi - vročanje po pooblaščencu - vročanje zakonitemu zastopniku - zaslišanje stranke - zaslišanje zakonitega zastopnika pravne osebeDrugi odstavek 261. člena ZPP je namenjen le lažjemu izkazovanju osebne vročitve vabila stranki na zaslišanje.
VSL sodba I Cpg 83/2015Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek06.10.2015odškodninska odgovornost člana uprave delniške družbe - dokazno breme - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - skrbnost dobrega strokovnjaka - obrnjeno dokazno breme - dolžnost skrbnega ravnanja - merilo krivde - obligacija prizadevanja - obligacija uspeha - ekskulpacijski razlog - protipravnost - uprava - vodstvo družbe - pristojnosti skupščine - vložitev tožbe za povrnitev škodeSkrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika ni le merilo za presojo krivde, ampak je tudi objektivna dolžnost ravnanja. Pravilo o obrnjenem dokaznem bremenu se zato ne nanaša le na predpostavko krivde, temveč tudi na predpostavko protipravnosti.Ocenjevanje potrebnosti in končnega rezultata glede na (dejansko) povečano vrednost družbe bi pomenilo, da se pri presoji odgovornosti uprave upošteva dejanske okoliščine ex post, od članov uprave pa bi se zahtevala obligacija uspeha.Uprava delniške družbe je pri uveljavljanju odškodninskih zahtevkov samostojna, seveda pa sklep skupščine upravo zavezuje in je v primeru, da se za odškodninski zahtevek ne odloči, primorana tak zahtevek vložiti, če ji tako narekuje sklep skupščine. Ureditev 327. člena ZGD-1 predstavlja le korektiv delovanja uprave. V konkretni zadevi je drugotoženi odobril izplačilo dveh računov brez pogodbene podlage, računa nista verodostojna, ker prikrivata dejansko stanje zadeve in zakrivata revizijsko...
VSL sodba I Cpg 1470/2014Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek20.11.2014pogodba o leasingu – zavarovalna pogodba – zavarovalnina – aktivna legitimacija – premoženjski interes – upravičenec za prejem izpolnitve – tatvina predmeta leasingaLeasingojemalec ima premoženjski interes, da zavarovalni primer ne nastane, ker nosi vse tipične rizike lastnika. Takšen interes pa ima nedvomno tudi leasingodajalec kot pravni lastnik predmeta leasinga. Do zavarovalnine ni upravičen zgolj leasingojemalec, temveč tudi leasingodajalec.
VSL sklep Cst 113/2015Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek03.03.2015postopek osebnega stečaja – aktivna legitimacija za predlaganje začetka postopka osebnega stečaja – verjetnost izkazane terjatve – terjatev iz naslova menice – bianco menica – zastaranje terjatve – domneva insolventnosti potrošnika – neprerekana dejstva – nedovoljene pritožbene novote – prenos terjatve med pravdnim postopkomS tem, ko je toženec podpisal bianco menico tudi v svojem imenu kot izdajatelj in jo izročil tožeči stranki (ter ob dani menični izjavi - pooblastilu za izpolnitev in vnovčenje menice, katero je dolžnik podpisal tudi v svojem imenu), je v lastnem imenu izrazil voljo, da bo z osebno menično odgovarjal, s čimer je prevzel menično obveznost. Pravica do izpolnitve bianco menice je samostojna in ne zastara (če upnikova terjatev iz temeljnega razmerja ni zastarala, česar pa dolžnik v tej zadevi niti ne zatrjuje).
VSL sodba I Cpg 1431/2012Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek27.03.2014cesija – odstop terjatve – konkurenca navadne in fiduciarne cesije – prioriteta obvestitve dolžnika – določljivost terjatve – individualizacija terjatvePredmet cesije so lahko tudi bodoče terjatve, čeprav so individualno nedoločene, če so le določljive. Opredeljeno pa mora biti vsaj obligacijsko razmerje, iz katerega bodo nastale. V primeru, ko si konkurirata navadna in fiduciarna cesija, je odločilen trenutek obvestitve dolžnika o odstopu terjatve.
VSL sodba I Cpg 526/2014Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek16.07.2014pogodba o poslovodenju – plačilo davkov in prispevkov – ničnost pogodbe – neupravičena obogatitev – odškodninska odgovornost člana upraveSodišče prve stopnje je ugotovilo, da se ob sestavi pogodb z davki in prispevki ni nihče ukvarjal, da pa je bila želja vseh podpisnikov pogodbe prvi toženki izplačati celoten dogovorjen znesek. Ob tem je priča tudi poudarila, da bi do podpisa pogodbe prišlo tudi, če bi bilo poleg dogovorjenega zneska potrebno plačati še vse davke in druge dajatve. Na podlagi takšne izpovedi je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bil med strankami (kljub drugačnemu zapisu) dogovorjen znesek, ki predstavlja neto plačo.Uprava delniške družbe je pri uveljavljanju odškodninskih zahtevkov samostojna, 327. člen ZGD-1 pa predstavlja zgolj korektiv delovanja uprave, ki je v primeru, da se za odškodninski zahtevek ne odloči, primorana tak zahtevek vložiti, če ji tako narekuje sklep skupščine delničarjev.

Izberi vse|Izvozi izbrane