<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Mariboru
Civilni oddelek

VSM sodba I Cp 1220/2015
ECLI:SI:VSMB:2016:I.CP.1220.2015

Evidenčna številka:VSM0022847
Datum odločbe:01.03.2016
Senat, sodnik posameznik:Vesna Rezar (preds.), Nina Vidic (poroč.), Jasminka Pen
Področje:STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - USTAVNO PRAVO
Institut:podržavljenje družbene lastnine - kmetijska zemljišča -lovske družine - ustavna pritožba - vpliv vložitve ustavne pritožbe na druge sodne zadeve

Jedro

Ustavna pritožba, ki jo je tožeča stranka vložila zoper sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 265/2013 v času odločanja še ni rešena, na odločitev pritožbenega sodišča pa ne more vplivati, ker gre za izpodbijanje konkretne odločitve v drugi pravdni zadevi in ne za presojo ustavnosti zakonskih določil, na katerih temelji odločitev v tej pravdni zadevi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala, da je vknjižba lastninske pravice na nepremičninah, naštetih v I.1 točki izreka sodbe razveljavljena, ter da se izbriše zemljiškoknjižno stanje nastalo na temelju pogodbe o prenosu kmetijskih zemljišč in gozdov št. 60-33/07 z dne 4. 7. 2007 in v izpostavi zemljiškoknjižno stanje glede parcel naštetih v točki I.2 izreka sodbe, kakršno je bilo pred vpisom 4. 3. 2008 tako, da se izbriše lastninska pravica na teh nepremičninah na ime in lastništvo tožene stranke Republike Slovenije. Pod I.3 je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevo tožeče stranke za povrnitev pravdnih stroškov, pod II pa je odločilo o pravdnih stroških.

2. Takšno sodbo s pravočasno pritožbo izpodbija tožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), s predlogom spremembe izpodbijane sodbe tako, da se tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v tem pravdnem postopku na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Svojo odločitev je skrbno obrazložilo, zato pritožbeno sodišče v celoti povzema pravilne zaključke in razloge sodišča prve stopnje in le še glede na izrecna pritožbena izvajanja dodaja:

6. Ni sporno, da je tožeča stranka v letih 1967 - 1977 sklenila odplačne pravne posle za vtoževane nepremičnine, to je tudi dokazala s predložitvijo prodajnih pogodb.

7. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da pogodba z dne 4. 7. 2007 predstavlja le izvedbeni način za prenos kmetijskih zemljišč po Zakonu o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljevanju ZSKZ), lastninsko pravico je tako Republika Slovenija pridobila na podlagi zakona.

8. Ustavna pritožba, ki jo je tožeča stranka vložila zoper sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 265/2013 v času odločanja še ni rešena, na odločitev pritožbenega sodišča pa ne more vplivati, ker gre za izpodbijanje konkretne odločitve v drugi pravdni zadevi in ne za presojo ustavnosti zakonskih določil, na katerih temelji odločitev v tej pravdni zadevi.

9. Za lovske družine ni mogoče uporabiti analogije s temeljnimi organizacijami kooperantov, za katere prvi odstavek 14. člena ZSKZ določa, da preidejo v last Republike Slovenije kmetijska zemljiška in gozdovi, ki so jih temeljne organizacije kooperantov dobile v upravljanje in razpolaganje na neodplačan način (kar pomeni, da to ne velja za kmetijska zemljišča in gozdove, ki so jih temeljne organizacije kooperantov dobile v upravljanje in razpolaganje na odplačan način). Tak zaključek izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča RS U-I-78/93, ki je odločilo, da (med drugim) določba prvega odstavka 14. člena ZSKZ ni v neskladju z Ustavo in v 48. do 50. točki obrazložitve to tudi podrobneje obrazložilo. Status lovskih družin je urejal in še ureja Zakon o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter o upravljanju lovišč (Uradni list SRS, št. 25/76 in 29/86 - v nadaljevanju: ZVGLD). Lovska družina je lovska organizacija, ki med drugim upravlja lovišča in se ukvarja tudi z drugimi, z lovstvom povezanimi rekreativnimi dejavnostmi (57. člen ZVGLD). Lovska družina je pravna oseba (61. člen ZVGLD) in upravlja z loviščem, ki ga ustanovi občina ali Vlada oziroma drug pooblaščen organ (22. člen ZVGLD). Lovske družine so družbene organizacije, za njihovo poslovanje pa se uporabljajo predpisi o društvih (57. člen ZVGLD). V tretjem odstavku 57. člena ZVGLD je posebej določeno, da: "lovske družine ... lahko pridobivajo sredstva oziroma določene pravice na sredstvih ter ta sredstva kot družbena uporabljajo za uresničevanje svojih ciljev in razpolagajo z njimi v skladu z zakonom in svojim statutom". V 29. členu ZVGLD pa je določeno, da lahko "lovska organizacija ... kupi ali vzame v zakup kmetijsko zemljišče po predpisih, po katerih kupujejo oziroma jemljejo taka zemljišča v zakup kmetijske organizacije ..".

10. Položaj t.i. družbenih organizacij glede sredstev je temeljil na 60. členu Ustave SFRJ iz leta 1974 in 75. členu Ustave SRS iz leta 1974, ki sta enako določala, da z zakonom določene družbene organizacije lahko pridobivajo sredstva oziroma določene pravice na sredstvih ter ta sredstva kot družbena uporabljajo za uresničevanje svojih ciljev in razpolagajo z njimi v skladu s svojim statutom in zakonom. Te organizacije so lahko pod pogoji, ki jih je določal zakon, organizirale gospodarsko in drugo dejavnost v skladu s svojimi cilji in so za uresničevanje teh ciljev lahko bile udeležene pri dohodku, doseženem s tako dejavnostjo.

11. Iz navedenega izhaja, da je lovska družina upravljala in uporabljala za potrebe svoje dejavnosti kmetijska zemljišča v družbeni lastnini. Na njih ni imela lastninske pravice. ZSKZ je ta zemljišča podržavil enako kot vsa družbena kmetijska zemljišča ne glede na to, s katerimi sredstvi (iz kakšnih virov) so bila kupljena oziroma ne glede na to, na kakšen način so bila pridobljena. Ker je bil položaj lovskih družin glede upravičenj na družbenem kmetijskem zemljišču enak oziroma podoben položaju kmetijskih organizacij, ki so upravljale in uporabljale družbeno kmetijsko zemljišče, tudi za lovske družine veljajo določbe 17. člena ZSKZ: pravica do nadaljnje uporabe in upravljanja kmetijskih zemljišč do izdaje pravnomočne odločbe o denacionalizaciji oziroma do podelitve koncesije ali sklenitve zakupne pogodbe v skladu z zakonom. Prav tako za lovske družine veljajo tudi določbe o najmanjšem trajanju koncesije ali zakupa in določbe o pobotanju zakupnin oziroma odškodnin s kupnino za odplačno pridobljena zemljišča.

12. Pritožbena trditev, da stališča o lovski družini ustavno sodišče ni zavzelo v izreku, ampak le v obrazložitvi odločbe je neutemeljena. Ustavna odločba ni sodba izdana v pravdnem postopku, kjer res postane pravnomočen le izrek, takšna sodba pa učinkuje le med strankami pravdnega postopka. Odločitev ustavnega sodišča glede vprašanja ustavnosti določenih zakonskih predpisov pa velja za vse, ki te zakonske predpise uporabljajo, prav tako pa ni zavezujoč le njen izrek, ampak je enako zavezujoča tudi njena obrazložitev.

13. Pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu zadeve tudi ni našlo tistih bistvenih kršitev določb postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), zato je na podlagi določila 353. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

14. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. in prvi odstavek 165. člena ZPP).


Zveza:

Ustava SFRJ člen 60. Ustava SRS člen 75. ZSKZ člen 14, 14/1, 17. ZVGLD člen 22, 29, 57, 61.
Datum zadnje spremembe:
03.06.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzk0MjEy