<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Ljubljani
Civilni oddelek

VSL sklep I Cp 1855/2015
ECLI:SI:VSLJ:2015:I.CP.1855.2015

Evidenčna številka:VSL0060875
Datum odločbe:12.08.2015
Senat, sodnik posameznik:Danilo Ukmar (preds.), dr. Peter Rudolf (poroč.), Zvone Strajnar
Področje:STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
Institut:pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pravni temelj pridobitve lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - priposestvovanje - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - nasprotje med razlogi o odločilnih dejstvih - sprememba istovetnosti zahtevka

Jedro

Stališče, da naj bi bil obravnavani zahtevek postavljen šele v vlogi z dne 17. 4. 2013, ne drži. Z omenjeno vlogo je zaradi v njej podanih novih trditev prišlo do spremembe njegove istovetnosti (v smislu dodatnega temelja). To pa ne pomeni, da je moč temelj, ki sta ga tožnika v zvezi z zahtevkom zatrjevala že v tožbi, enostavno prezreti.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi in se sodba ter dopolnilna sodba sodišča prve stopnje razveljavita ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo z dne 31.3.2015:

- zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da sta tožnika solastnika vsak do ene polovice (1/2) parcele št. 7/72 k. o. X in da je omenjena parcela njuno skupno premoženje, in sicer za vsakega do ene polovice (točka I izreka),

- odločilo, da sta dolžna tožnika tožencema v roku 15 dni od dneva izdaje sodbe plačati pravdne stroške v znesku 839,15 EUR (točka II izreka).

Z dopolnilno sodbo z dne 19.5.2015 pa je odločilo, da se sodba dopolni tako, da se pod točko II. izreka doda nov odstavek, v skladu s katerim sta dolžna tožnika tožencema v roku 15 dni nerazdelno povrniti še pravdne stroške v znesku 1.471,42 EUR.

2. Tožnika se pritožujeta tako zoper sodbo kot dopolnilno sodbo.

3. Zoper sodbo se pritožujeta iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlagata, da jo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Poudarjata, da sodišče prve stopnje ni izvedlo vseh predlaganih dokazov, in sicer zaslišanja tožnice, ogleda kraja ter postavitve izvedenca gradbene stroke. V ponovljenem sojenju naj bi izpodbijano sodbo izdalo zgolj na podlagi dokaznih sklepov sprejetih na narokih z dne 17.3.2015 in dne 31.3.2015, sodbo pa oprlo na razloge, ki se nahajajo v procesnem gradivu, ki pa kot dokaz v ponovljenem sojenju ni bilo izvedeno. Obstaja očiten in bistven razkorak med tem, katere dokaze je sodišče v ponovnem sojenju na glavni obravnavi izvedlo, ter dokazi oziroma procesnim gradivom, ki ni bilo sprejeto v ponovnem sojenju (ki pa ga je kot procesno gradivo pri izdaji izpodbijane sodbe uporabilo). V točki 6 izpodbijane sodbe je protispisno navedeno, da sodišče poleg že vseh izvedenih dokazov, katerih v soglasju s pravdnimi strankami ni ponovno izvedlo, kar pomeni, da ni jasno, katere dokaze je dejansko izvedlo. Prav tako ni navedlo razlogov, zakaj ni bil izveden dokaz z zaslišanjem tožnice Z. H. V zadevi naj bi bilo potrebno zaradi pravilne (popolne) ugotovitve dejanskega stanja nujno izvesti ogled kraja in postaviti izvedenca gradbene stroke. V nadaljevanju navajata, da se v navedbah pravdnih strank omenjajo tri vrste nepremičnin. Ker gre za solastniško skupnost, ki je bila v svoji substanci spreminjana, je za odločitev v zadevi nujno potrebno ugotoviti kronološki pregled gradenj na nepremičnini, kot tudi, kdo je gradnje kot element manifestacije izvrševanja posesti in lastninske pravice izvajal. Prav tako bi sodišče moralo oceniti, kakšen dostop do nepremičnin pravdnih strank poteka iz javne ceste ter v katerem delu pravdne stranke ta del zemljišča ocenjujejo (opredeljujejo) kot pot. Sodišče naj bi zmotno (protispisno) ugotovilo, da nista izkazala obstoja dobrovernosti svoje posesti. Poudarjata, da se upoštevaje 9. člen SPZ dobra vera domneva, če se ne dokaže drugače. Toženca nista dokazala, da tožnika ne bi bila v dobri veri pri izvrševanju posesti na svoji nepremičnini (to je svoji stanovanjski hiši s prizidkom k njej). Poudarjata, da je potrebno v tem postopku upoštevati izročilno pogodbo z dne 4.2.1980. V nadaljevanju navajata, kaj naj bi bil predmet te pogodbe (ta naj bi bil v členih I in II pisno opredeljen kot novejši del hiše, ki je po današnjem z-k stanju opredeljen kot parcela št. 7/72 k. o. X). Tožnika sta s skupnim delom in denarjem ustvarila novo stvar, ki je na zdajšnji parceli št. 7/72 k. o. X. Toženca sta na podlagi sodbe Okrožnega sodišča v Novem mestu P 448/2005 z dne 13.2.2007 dosegla usklajeno posestno in zemljiško knjižno stanje pri parceli 7/71 k. o. X. To v tem pravdnem postopku glede svoje sosednje parcele zahtevata tudi tožnika.

4. Tudi zoper dopolnilno sodbo se tožnika pritožujeta iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlagata, da jo v celoti razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navajata, da naj bi bil izrek dopolnilne sodbe nerazumljiv oziroma nejasen, saj naj bi bili v zvezi s povrnitvijo pravdnih stroškov izdani dve sodbi (to je sodba in dopolnilna sodba). Zato ni šlo zgolj za popravek izreka v sodbi z dne 31.3.2015.

5. Toženca sta v odgovoru na pritožbi predlagala njuno zavrnitev (oziroma zavrženje pritožbe prvotožnika).

6. Pritožbi sta utemeljeni.

7. Tožnika sta že v tožbi(1) zahtevek, ki je bil z izpodbijano sodbo (z dne 31.3.2015) zavrnjen, utemeljevala tudi s konkretnimi trditvami o pridobitvi lastninske pravice na parceli št. 7/72 k. o. X po samem zakonu zaradi gradnje oziroma ustvaritve nove stvari.(2) V zvezi z (ne)utemeljenostjo tožbenega zahtevka upoštevaje ta zatrjevani pridobitni način pa sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi (razen tega, da v 8. točki obrazložitve ugotavlja, da sta tožnika v tožbi kot materialno-pravni temelj tožbenega zahtevka navajala tudi slednjega) ni navedlo prav ničesar (prav tako pa se ni opredelilo niti do neizvedenih dokazov, ki sta jih tožnika v zvezi z njim predlagala že v tožbi). Pritožbeno sodišče je v razveljavitvenem sklepu I Cp 1557/2014 z dne 1.10.2014 navedlo, da bo moralo sodišče prve stopnje, v kolikor bo dovolilo v pripravljalni vlogi z dne 17.4. 2013 podano spremembo tožbe, predmetni zahtevek obravnavati (presojati) tudi z vidika trditev, ki sta jih tožnika postavila v prej omenjeni pripravljalni vlogi. Poudarek „tudi“ pa jasno pomeni, da ga je potrebno prav tako presojati z vidika ostalih pravočasnih pravno-relevantnih trditev,(3) česar pa sodišče prve stopnje ni storilo. Nadalje ni moč spregledati niti, da je sodišče prve stopnje tudi v okviru obstoječe obrazložitve, in sicer pri obravnavanju dobrovernosti tožnikov, prišlo samo s seboj v nasprotje. Tako v okviru 12. - 14. točke obrazložitve izpodbijane sodbe ugotavlja in hkrati pojasnjuje, zakaj tožnika nista bila dobroverna (zaradi česar naj ne bi izpolnila vseh za priposestvovanje parcele št. 7/72 k. o. X potrebnih zakonskih pogojev). Na drugi strani pa je v okviru 10. točke obrazložitve izpodbijane sodbe navedlo, da je „... sodišče, ker to ni bilo sporno med pravdnimi strankami, kot nesporno ugotovilo, da sta bila le tožnika tista, ki sta imela v dobroverni posesti nepremičnino sedaj parc. št. 7/72 najmanj od leta 1980 dalje.“(4)

8. Iz teh razlogov(5) je bilo potrebno pritožbama tožnikov ugoditi in sodbo ter (posledično) dopolnilno sodbo razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (14. točka drugega odstavka 339. člena v zvezi s prvim odstavkom 354. člena ZPP(6)). Sodišče prve stopnje naj v novem sojenju upošteva predhodno omenjene ugotovitve. Pri tem naj v svoji odločbi tudi jasno opredeli, katere predlagane dokaze je izvedlo in katere ne (ter zakaj ne). Prav tako naj se izogne nasprotjem v razlogih o odločilnih dejstvih (oziroma v samih ugotovitvah).

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 3. odstavka 165. člena ZPP.

--------

Op. št. (1): Kasneje tudi v pripravljalni vlogi z dne 17.4.2013, sedaj pa to omenjata tudi v pritožbi.

Op. št. (2): Glej npr. določbe 22. - 26. člena ZTLR (Uradni list SFRJ, št. 6/1980, s kasnejšimi spremembami). Na drugi strani pa je bil na novo v pripravljalni vlogi z dne 17.4.2013 postavljeni ugotovitveni tožbeni zahtevek, da je prvo tožnik lastnik parcele 267/72 k. o. X do celote, ki je bil s sodbo P 94/2012 z dne 14.3.2014 pravnomočno zavrnjen (na kar se kot na domneven razlog za zavrženje prvotožnikove pritožbe - oziroma same tožbe v delu zahtevka, ki se nanaša nanj - v odgovoru na pritožbi z dne 3.6.2015 sklicujeta toženca), utemeljevan na trditvah o priposestvovanju oziroma izročilni pogodbi z dne 4.2.1980 (glej sedmi odstavek na 2. strani pripravljalne vloge z dne 17.4.2013). Skratka na drugem temelju.

Op. št. (3): Morebitno naziranje sodišča prve stopnje (glej 5. točko obrazložitve izpodbijane sodbe), češ da naj bi bil obravnavani zahtevek postavljen šele v vlogi z dne 17.4.2013, ne drži. Z omenjeno vlogo je zaradi v njej podanih novih trditev (dodatnega podrobnejšega utemeljevanja v zvezi s priposestvovanjem) prišlo do spremembe njegove istovetnosti. To pa ne pomeni, da je moč temelj, ki sta ga tožnika v zvezi z zahtevkom zatrjevala že v tožbi, enostavno prezreti.

Op. št. (4): Na koncu iste točke obrazložitve pa še poudari, da mora priposestvovalčeva dobrovernost izhajati iz konkretne podlage (ki v njegovi zavesti obstaja brez dvoma), o čemer naj bi v predmetni zadevi pričala sklenjena izročilna pogodba z dne 4.2.1980.

Op. št. (5): Ker sta bili pritožbi utemeljeni že iz teh razlogov, na obstoj katerih pazi po uradni dolžnosti, se pritožbeno sodišče do (ostalih) pritožbenih navedb ni opredeljevalo.

Op. št. (6): Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.


Zveza:

ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZTLR člen 22, 23, 24, 25, 26.
Datum zadnje spremembe:
29.09.2015

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzg0Mjg0