Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 9881cT1DcCUyMDU0Mi8yMDEzJmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0y
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSL Sklep II Cp 542/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek27.03.2019nagrada in stroški izvedenca - nagrada za študij spisa - dodatna dokumentacija - podzakonski predpis - zahtevnost izvedenskega dela - cenitev nepremičnePodzakonski predpis, ki ga mora uporabiti izvedenec, ne predstavlja dodatne dokumentacije v smislu 49. člena Pravilnika.
VSL sklep I Cpg 542/2012Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek12.05.2012nepopolna pritožba – podpis pritožnika – zavrženje pritožbeKljub temu, da je bil pritožnik v pravnem pouku izpodbijanega sklepa pravilno opozorjen oziroma poučen, da mora biti pritožba podpisana, sicer jo bo sodišče brez poziva na dopolnitev zavrglo, je pritožnik sodišču poslala v celoti natisnjeno pritožbo brez lastnoročnega podpisa, zato je potrebno takšno nepopolno pritožbo zavreči.
VSM sklep I Cp 398/2013Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek06.11.2013predlog za oprostitev plačila sodne takse - nadaljevanje postopka- zavrženje predloga - rok za vložitev predloga - rok za ugovor zoper plačilni nalogTožnika sta pritožbo vložila znotraj roka, ki je bil v plačilnem nalogu določen za plačilo sodne takse. Te dejanske navedbe pa nakazujejo, upoštevaje odločbo Ustavnega sodišča z dne 10. 10. 2013, da je njun predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek pravočasen.
VSL sodba II Cp 2386/2009Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek30.09.2009odškodnina zaradi nezakonitega odvzema prostosti - priporSodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožnik ni dokazal, da bi policijo ali sodišče obvestil o tem, kje živi. Tako je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da je tožnik s tem, ko je odpotoval v tujino v času, ko je tekel zoper njega kazenski postopek, oviral potek kazenskega postopka in je bilo za nemoteno izvedbo le tega nujno potrebno, da se je zoper njega odredil pripor. Tako je tudi pravilna ocena sodišča prve stopnje, da je tožnik po določbi 3. odstavka 542. člena ZKP izgubil pravico do odškodnine, ker je s svojim nedovoljenim ravnanjem sam povzročil, da je sodišče zoper njega upravičeno odredilo pripor.
VSL sklep II Cp 3015/2013Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek12.02.2014denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – okrnitev svobode – odreditev pripora zaradi ponovitvene nevarnost – ustavitev kazenskega postopka – nezakonit pripor – nedovoljeno ravnanje oškodovanca – obstoj škode – vzročna zveza – zavrnitev dokazovDo povrnitve škode nima pravice tisti, kdor je s svojim nedovoljenim ravnanjem povzročil, da mu je bila vzeta prostost. Nedovoljeno ravnanje je lahko samo tisto ravnanje, ki pomeni utemeljen razlog za odreditev pripora. Kadar priporni razlog ponovitvene nevarnosti, ki je bil podlaga za odreditev pripora v konkretnem primeru, temelji na opisu dejanja, zaradi katerega je bil uveden kazenski postopek, ki je nato ustavljen, ker se je izkazalo, da ne gre za kaznivo dejanje, ravnanja osumljenca ni mogoče šteti za nedovoljeno ravnanje v smislu tretjega odstavka 542. člena ZKP. Čim pa je tako, ima priprti pravico do povrnitve škode, če izkaže vse predpostavke po obligacijskih predpisih.
VSM sodba I Cp 1374/2013Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek28.01.2014nepremoženjska škoda zaradi neutemeljenega priporaSodišče prve stopnje je glede temelja odškodninske odgovornosti pravilno zaključilo, da tožniku, ki je bil v kazenskem postopku na prvi stopnji oproščen obtožbe, višje sodišče pa je zaradi nastopa absolutnega zastaranja obtožbo zoper njega zavrnilo, v skladu s 1. točko prvega odstavka 542. člena ZKP pripada odškodnina za uveljavljano nepremoženjsko škodo, ki jo je utrpel v zvezi z neutemeljenim priporom v trajanju 46 dni. Duševno nelagodje zaradi samega teka (in trajanja) kazenskega postopka ni pravno priznana škoda, kar v svoji pritožbi utemeljeno izpostavlja tudi toženka.
VSL Sklep II Cp 57/2014Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek11.01.2019obnova postopka - obnova postopka pred višjim sodiščem - predlog za obnovo postopka - nedovoljenost predloga za obnovo postopka - pravni interes za obnovo postopka - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlogToženec nima več pravnega interesa za obnovo postopka pred pritožbenim sodiščem, saj je bila sodba pritožbenega sodišča razveljavljena. To pomeni, da ne obstaja (več) situacija oziroma pogoj v pomenu 394. člena ZPP, da gre za postopek, ki bi bil s sodno odločbo pravnomočno končan. Pritožbeno sodišče je zato zavrglo toženčev predlog za obnovo postopka kot nedovoljen (drugi odstavek 401. člena v zvezi s prvim odstavkom 346. člena ZPP).
VSL sklep I Cp 1597/2013Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek15.01.2014popravni sklep – očitna računska pomota – izračun pravdnih stroškovNavedba navedenega zneska je posledica očitne računske pomote, saj je pritožbeno sodišče znesek stroškov, ki bi pripadal tožniku glede na doseženi uspeh (21,33 % od 7106,00 EUR), napačno odštelo od zneska skupnih toženkinih stroškov namesto od zneska 4051,97 EUR.
VSM sodba I Cpg 479/2012Višje sodišče v MariboruGospodarski oddelek20.02.2013stroški upravljanja in obratovanja – lastniki neprofitnih stanovanj - subsidiarna odgovornost lastnika – stroški ogrevanja stanovanjaZapadle obveznosti po računih, ki so bili podlaga dovoljeni izvršbi, izhajajo iz leta 2009, 2010 in 2011, takrat pa je že veljal Zakon o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona (SZ-1A, Ur. l. RS, št. 57-2415/2008, z veljavnostjo od 25. 6. 2008), po katerem se določba petega odstavka 24. člena uporablja tudi za lastnike neprofitnih stanovanj. Citirana zakonska določba ne ureja samo razmerja med lastnikom stanovanja in najemnikom, temveč daje upravičenje tretjim, da stroške stanovanja, ki jih sicer krije najemnik, v primeru neplačila zavezanca, terjajo od lastnikov stanovanj. Subsidiarna odgovornost lastnikov stanovanj je namenjena varstvu tretjih oseb (predvsem dobaviteljev) in ne varstvu lastnikov stanovanj (tako tudi odločba VSK Cp 218/2012). Izhajajoč iz namena citirane zakonske določbe se torej lahko lastniki stanovanj, pri tem ni odločilna določba tretjega odstavka 25. člena SZ-1, na katero se sklicuje toženka, dobavitelju zavežejo strožje. To velja za...
VSL Sodba I Cp 252/2017Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek25.05.2017negatorna tožba - prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - opustitev vznemirjanja in posegov - aktivna legitimacija domnevnega lastnika - domnevni lastnik nepremičnine - predlog za prekinitev postopka - pravnomočno rešeno predhodno vprašanje - ponovna prekinitev postopka - prekinitev postopka do odločitve ustavnega sodiščaPrvostopenjsko sodišče je pravilno ugotovilo vsa za odločitev pomembna dejstva in pravilno uporabilo materialnopravne določbe SPZ (99. in 11. člen). Tožnik je vknjižen kot lastnik sporne parc. št. 1, k.o. X, v zemljiški knjigi. Zakonsko domnevo iz prvega odstavka 11. člena SPZ, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo, je tožena stranka v postopku uspela izpodbiti, ker je s pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani IV P 3160/2012 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 300/2016 ugotovljeno, da je lastnica navedene parcele družba J., d.o.o. Ker navedena pravnomočna odločitev v sporu zaradi ugotovitve lastninske pravice dokazuje, da tožnik ni lastnik sporne nepremičnine in tudi ni podal trditev, da bi bil dobroverni lastniški posestnik (domnevni lastnik), ni upravičen zahtevati od tožencev zaščite pred posegi v lastninsko pravico. Ker je bilo o predhodnem vprašanju na matičnem področju že pravnomočno odločeno, ni...
VSM sklep I Cp 1109/2013Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek20.02.2014nastanek taksne obveznosti - veljavnost novele zst-1bMaterialna podlaga v tej zadevi je torej ZST-1, ki vključuje Novelo ZST-1A (Uradni list RS, št. 97/2010, z veljavnostjo od 3. 12. 2010), ker je sodna taksa za pritožbo, ki jo je toženec vložil 28. 6. 2013, nastala pred začetkom veljavnosti Novele ZST-1B (Uradni list RS, št. 63/2013, z veljavnostjo od dne 10. 8. 2013).
VSL Sklep I Cp 209/2018Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek30.05.2018potrdilo o izvršljivosti - razveljavitev klavzule o pravnomočnosti - nastop pravnomočnosti - domneva o umiku pritožbeKer je tožena stranka zoper sodbo, ki jo je prejela 28. 6. 2013, dne 5. 7. 2013 vložila pritožbo (ki se je kasneje štela za umaknjeno zaradi neplačila dolžne sodne takse), sodba z dnem 9. 7. 2013 ni mogla postati pravnomočna, saj je vložena pritožba odložila nastop pravnomočnosti.
VSK sodba in sklep I Cp 542/2006Višje sodišče v KopruCivilni oddelek25.04.2006stečaj - samostojni podjetnik - odškodninska odgovornostPo zaključku stečajnega postopka upniki, ki svojih terjatev iz stečaja niso dobili v celoti poplačanih ali pa jih v stečaju sploh niso prijavili, ne morejo od nekdanjega samostojnega podjetnika ničesar več zahtevati. 
VSL Sodba in sklep II Cp 542/2018Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek13.02.2019odškodninska odgovornost države - odškodninska obveznost zaradi izbrisa iz stalnega registra prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva - izbris iz registra stalnega prebivalstva - izbrisani - pavšalna odškodnina - odškodnina za premoženjsko škodo - odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - pravica do starostne pokojnine - pogoji za pridobitev pokojnine - pogoji za pridobitev predčasne starostne pokojnine - državljanstvo - vzročna zveza - upoštevanje prejete odškodnineZaključek sodišča prve stopnje, da tožnik pokojnine ni dobil, ker ni bil slovenski državljan zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva, je nepravilen, saj vzročna zveza med toženkinim protipravnim ravnanjem (izbris iz registra stalnega prebivalstva) in tožnikovo škodo (nepridobitev pravice do pokojnine v Sloveniji) ob upoštevanju konkretnih okoliščin obravnavanega primera in določb ZPIZ ni podana.
VSL sodba II Cp 240/2015Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek13.05.2015odškodninska odgovornost države - razmerje med ZKP in OZ - zastaranje - tek zastaralnega roka - odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi neutemeljeno odvzete prostosti - čast in dobro ime - odškodnina za premoženjsko škodo - upravičenec do odškodnine - zaseg avtomobila - lastnik vozila - pomanjkanje aktivne legitimacijeTemelj odškodninske odgovornosti države zaradi nezakonitega odvzema prostosti avtonomno ureja ZKP, za odmero odškodnine pa se uporabljajo obligacijskopravni predpisi. Sodišče prve stopnje je za materialnopravno izhodišče pravilno vzelo določbo 3. točke 1. odstavka 542. člena ZKP, ki določa, da ima pravico do povrnitve škode tisti, komur je bila neutemeljeno odvzeta prostost zaradi napake ali nezakonitega dela organa. Četrti odstavek istega člena v postopku za povrnitev škode predvideva smiselno uporabo določb XXXII. poglavja ZKP, med katerimi je tudi določba 1. odstavka 539. člena ZKP, ki začetek teka triletnega zastaralnega roka veže na trenutek pravnomočnosti sodbe, s katero je bil obdolženec na prvi stopnji oproščen obtožbe. Omenjena določba je lex specialis v razmerju do določb OZ, ki urejajo zastaranje odškodninske terjatve. Zaradi navedenega razmerja med zakonoma je bilo treba najprej presoditi, ali ugotovljeno dejansko stanje utemeljuje uporabo določbe...
VSL sklep II Cp 3182/2012Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek13.01.2014povrnitev stroškov – opredeljenost stroškovne zahteve – poprava sodbe – dopolnilni sklepZahteva za povrnitev stroškov mora biti dejstveno in zneskovno ustrezno opredeljena.
VSL sodba II Cp 53/2015Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek18.02.2015pravica do odškodnine zaradi neupravičenega pripora – pogoji – razlogi za pripor na strani pripornika – begosumnostTožnik ima načeloma pravico do odškodnine zaradi neupravičenega pripora, če je bila proti njemu izdana oprostilna sodba. Vendar te pravice nima tisti, ki je s svojim nedovoljenim ravnanjem povzročil, da mu je bila vzeta prostost. V sodni praksi je bilo že večkrat zavzeto stališče, da tisti, ki razloge za pripor povzroči sam s svojim nedovoljenim ravnanjem, izgubi pravico do odškodnine, ne glede na kasnejši izid kazenskega postopka.
VSL Sodba II Cp 1359/2017Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek25.10.2017izpodbojnost pogodbe - razveljavitev dogovora - tožba na razveljavitev pogodbe - rok za izpodbijanje pogodbe - prevara - pritožbene novoteToženka tožnici izjave z dne 15. 2. 2013 niti izvoda računa št. 401/2013 z dne 15. 2. 2013 s specifikacijo ni izročila, niti je ni seznanila s cenikom. Izvod izjave z dne 15. 2. 2013 ter računa 401/2013, s katero se je tožnica zavezala toženki plačati stroške dodatnih storitev toženke iz že prejete are, je tožnica prejela šele med obravnavanim postopkom, preko svojega pooblaščenca, potem ko je slednji navedena dokumenta prejel od toženke, to je 20. 8. 2013. Tak zaključek je sodišče prve stopnje opravilo na podlagi natančne kronološke analize dokumentov, s katerimi je ob posameznih opravljenih dejanjih razpolagala tožnica, in sicer: ob pozivu toženki na vračilo zadržanega zneska kupnine, ob vložitvi kazenske ovadbe zoper toženko in vložitvi tožbe. Ker je toženka izjavo z dne 15. 2. 2013 prejela šele 20. 8. 2013, je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je bila tožba za razveljavitev dogovora z dne 15. 2. 2013 (zaradi prevare toženke), ki je bila...
VSL sodba in sklep I Cp 1801/2015Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek04.11.2015dvom v nepristranskost sodnika – izločitev sodnika – razveljavitev dejanj, ki jih zajema bistvena kršitev postopka – prekluzija navajanja novih dejstev in dokazovKršitev postopka ne more povzročiti neveljavnosti tistih dejanj, ki so bila opravljena pred njo. Z razumno in natančno izbiro je treba iz postopka izločiti le s kršitvijo kontaminirana dejanja in ohraniti tista, na katera sama kršitev ni imela vpliva.
VSC sklep Cp 559/2013Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek13.02.2014nepopolna tožba - zavrženje tožbe - obvezne sestavine tožbe - določno opredeljen tožbeni zahtevekPravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da tožeča stranka ni dopolnila in popravila tožbe v skladu s pozivom z dne 28. 5. 2013, saj v vlogi z dne 13. 6. 2013 še vedno ni določno postavila tožbenega zahtevka, ki je bistvena sestavina tožbe, o katerem naj bi sodišče prve stopnje odločalo.

Izberi vse|Izvozi izbrane