Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 9884cT1DcCUyMDU0Mi8yMDEzJmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT0x
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSL sodba II Cp 4099/2010Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek30.03.2011pripor – neutemeljen pripor – odškodnina – odgovornost državePravna podlaga tožnikovega tožbenega zahtevka je v določilu 542. člena ZKP. Gre za posebej urejeni primer odškodninske odgovornosti države za škodo, ki je bila povzročena z neutemeljenim priporom. Podlaga tej odgovornosti ni protipravnost ravnanja predstavnika oblasti, temveč zadošča, da se je v kazenskem postopku izkazalo, da je bil odvzem prostosti neutemeljen zaradi razlogov, opisanih v 1., 2. in 4. točki prvega odstavka in drugem odstavku 542. člena ZKP. Omenjenim razlogom je skupno, da je bil izid kazenskega postopka za pripornika ugoden.Če torej ne bi bilo navedenega oškodovankinega umika predloga za pregon, izid kazenskega postopka za tožnika ne bi bil ugoden. Podana je torej okoliščina iz 1. točke prvega odstavka 538. člena ZKP zaradi katere, glede na določilo tretjega odstavka 542. člena ZKP, tožnik nima pravice do povrnitve škode.
VSM sodba I Cpg 224/2013Višje sodišče v MariboruGospodarski oddelek19.08.2013verodostojna listina - spor majhne vrednosti - izvedba naroka na predlog stranke - trditveno in dokazno bremeKer je toženka v obravnavani zadevi dovoljeni izvršbi obrazloženo ugovarjala, se je postopek nadaljeval z obravnavanjem glavne stvari - s presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka. Zaradi posebnosti takšnega postopka (izvršilni predlog se sedaj obravnava kot tožba v pravdi) mora tožeča stranka v nadaljevanju postopka v skladu z razpravnim načelom najprej predložiti ustrezno procesno gradivo oziroma podlago za obravnavanje, kar pomeni, da navede dejstva in predlaga dokaze, ki utemeljujejo njen zahtevek, pri čemer verodostojna listina ne predstavlja njenih dejanskih navedb, saj gre za listino, ki ima v pravdnem postopku le dokazno vrednost – tožeča stranka z njo „samo“ dokazuje in potrjuje svoje navedbe, ne more pa jih nadomestiti (primerjaj odločbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 256/2006 z dne 13. 9. 2006).
VSK sodba Cp 542/99Višje sodišče v KopruCivilni oddelek13.10.1999razveza zakonske zveze - razlogKer sme po 65. členu ZZZDR vsak zakonec zahtevati razvezo zakonske zveze, če le-ta zanj postane iz kateregakoli vzroka nevzdržna, ni mogoče upoštevati emocionalne navezanosti drugega zakonca kot okoliščino, ki bi lahko vplivala na utemeljenost tožbenega zahtevka. 
VSC sklep Cp 542/95Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek18.11.1995motenje posesti po spolnitvenih pomočnikih - nezakonit upravni mejni ugotovitveni postopek kot razlog za poseg v posest - protipravnost posegaČe ena stranka ni pristala na upravni mejni ugotovitveni postopek in v tem postopku sploh ni sodelovala, potem so ostale stranke motilci posesti, če postavijo mejnike po črti, ki je bila določena v nezakonitem upravnem postopku. Protipravnost bi bila izključena, če bi vse stranke sodelovale v upravnem postopku. Stranki je treba dokazati, da je spolnitvenim pomočnikom naročila motenje in da je dala točne in konkretne napotke za motilno dejanje, npr. postavitev mejnikov. 
VSC sklep Cp 542/2008Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek04.12.2008predhodni preizkus predloga - procesno vodstvo - nedovoljena pritožbaDoločbe ZNP in ZPP, ki se glede na določilo čl. 37 ZNP smiselno uporabljajo v nepravdnih postopkih, ne določajo sprejema in izdaje posebnega sklepa, s katerim bi sodišče odločalo o vprašanjih procesnega vodstva, ko ob predhodnem preizkusu ugotovi upravičenost predlagatelja za vložitev predloga za uvedbo nepravdnega postopka. 
VSC sklep Cp 542/2007Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek04.10.2007zaznamba sklepa o izvršbi - pravnomočnost sklepa o izvršbiZa zemljiškoknjižno sodišče je v postopku odločanja o vpisu zaznambe sklepa o izvršbi pravno nepomembno, ali je predložen sklep o dovolitvi izvršbe na nepremičnino pravnomočen ali ne. Pravnomočnost sklepa o dovolitvi izvršbe na nepremičnine ni pogoj za vpis zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiško knjigo. 
VSK sklep Cp 542/2009Višje sodišče v KopruCivilni oddelek08.12.2009odvzem dela nepremičnine – poslabšanje razmer – odvzem ostalih nepremičninKljub z življenjskega vidika razumljivi prizadetosti nasprotnih udeležencev zaradi izgradnje krožišča v neposredni bližini stanovanjske hiše, ki nedvomno vpliva na večjo pretočnost prometa in s tem tudi na njegovo frekvenco, njihovemu predlogu za odvzem ostalih nepremičnin v tem postopku ni mogoče ugoditi, saj je njegov namen zgolj razlastitev nepremičnin, ki jih je predlagal razlastitveni upravičenec ter tistih, ki bi postale za razlaščence neuporabne prav zaradi razlastitve (in ne zaradi razloga, zaradi katerega je bil razlastitveni postopek uveden).
VSC sodba Cp 542/2014Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek23.10.2014povrnitev nepremoženjske škode - odgovornost v zvezi z opravljanjem poslov splošnega pomena - skrbnost dobrega strokovnjaka - luknja v pločniku - deljena odgovornost - višina odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženostiDo poškodbe oškodovanca, ki je stopil v luknjo v pločniku, je prišlo zaradi nerednega opravljanja službe vzdrževanja javnih površin.
VSL sodba II Cp 1702/2009Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek14.10.2009odškodninska odgovornost države – duševne bolečine zaradi okrnitve svobode – neutemeljeno pridržanje na zaprtem oddelku psihiatrične klinikeKadar je bil oškodovanec v psihiatrični ustanovi pridržan nezakonito, ker je bil sklep o pridržanju kasneje razveljavljen, je za povrnitev škode zaradi okrnitve svobode potrebno uporabiti analogijo z določilom 542. člena ZKP. Ni namreč podlage, da bi bil oškodovanec, ki so mu bile kršene temeljne človekove pravice do osebne svobode, varstva duševne integritete in do prostovoljnega zdravljenja, v slabšem položaju od osebe, ki ji je bila z nezakonitim ravnanjem državnega organa odvzeta prostost.
VSL popravni sklep IV Cp 2223/2013Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek10.10.2013popravni sklep pritožbenega sodišča – očitna pisna pomota – vrsta odločbe – sodba – sklepPri zapisu oznake odločbe je prišlo do očitne pisne napake, saj je bilo po pomoti zapisano, da gre za sodbo, čeprav je bila odločitev sprejeta v obliki sklepa.
VSL Vmesna sodba in sklep II Cp 25/2018Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek24.10.2018odškodnina zaradi neutemeljenega pripora - objektivna odgovornost države - nedovoljeno ravnanje - priporni razlog - ponovitvena nevarnost - silobranNedovoljeno ravnanje je lahko samo tisto ravnanje, ki pomeni utemeljen razlog za odreditev pripora. Kadar priporni razlog nevarnosti ponovitve ali dokončanja začetega kaznivega dejanja temelji na opisu dejanja, zaradi katerega je bil uveden kazenski postopek, ki pa je bil nato ustavljen, ker se je izkazalo, da ne gre za kaznivo dejanje, ravnanja obdolženca (osumljenca) ni mogoče šteti za nedovoljeno ravnanje po tretjem odstavku 542. člena ZKP.
VSL sklep I Cp 542/97Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek15.07.1997zakonito dedovanje - povečanje dednega deležaStarši lahko zahtevajo povečanje dednega deleža samo, če dedujejo skupaj z zakoncem. 
VSL sodba I Cp 542/99Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek22.03.2000izročilna pogodba - razveza pogodbe - razveza izročilne pogodbe - izpolnitev obveznosti - spremenjene okoliščineZ izročilno pogodbo se je mogoče dogovoriti, da se izročnina poravna v denarju in ne v dnevni oskrbi. Zato ni mogoče pogodbe razvezati, če prevzemnika take oskrbe ne nudita. 
VSL sklep II Cp 542/2009Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek20.05.2009oporoka – veljavnost oporoke – napotitev na pravdo – skupnost dedičev – nujni sosporniki – dedna nevrednost – izpodbijanje oporoke zoper posameznega dedičaV sporu o veljavnosti oporoke so vsi dediči nujni sosporniki le v primeru, da se oporoka tiče vseh dedičev in celotne zapuščine.
VSK sklep I Cp 542/2007Višje sodišče v KopruCivilni oddelek19.06.2007zaznamba spora – celotna nepremičnina kot predmet stvarnih pravic - vpisi v zemljiško knjigo na celotno nepremičninoDel nepremičnine ne more biti samostojen predmet stvarnih pravic, zato tudi niso možni vpisi v zemljiški knjigi na delu nepremičnine. Tudi po določbi 3. odstavka 79. člena ZZK-1, ki ureja zaznambo spora, mora biti nepremičnina v predlogu označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Zato je prvostopno sodišče pravilno zaznamovalo spor na celi nepremičnini.
VSL sodba II Cp 542/2010Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek24.03.2010ugotovitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - dobrovernost graditelja - dogovor o gradnji - ustvaritev nove stvari - povrnitev vlaganj - zastaranjeOcena prvega sodišča, da ugotovljeni dejanski dogovor med lastnico in tožnikoma ni predstavljal pravno upoštevnega dogovora o gradnji, je pravno pravilna. Soglasje lastnice za preureditev podstrešja v stanovanje, ne da bi se posebej dogovorili o nastanku solastninske pravice v deležih za nastanek solastnine, ne zadošča, pa tudi ne konkludentna dejanja, na katera se sklicuje pritožba (privolitev lastnice, neupiranje vlaganju).
VSM sklep I Cp 542/2004Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek18.08.2004res iudicata - zavrženje tožbeGlede na to, da je bilo o isti stvari že pravnomočno razsojeno o obstoju terjatve in da je izkazano pravno nasledstvo, pravda v tej zadevi ni potrebna in tožba ni dovoljena in zato je prvostopno sodišče postopalo pravilno, ko je tožbo iz razloga, ker je o stvari že pravnomočno razsojeno, zavrglo (prvi odstavek 274. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). 
VSL sodba II Cp 542/2014Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek28.05.2014odškodninska odgovornost države – nezakonita hišna preiskava – protipravno ravnanje – povrnitev premoženjske škode – vrnitev zaseženih predmetov – lastništvo uplenjene divjadi – menjalna pogodba – razdrtje pogodbe po samem zakonuV obravnavanem primeru so bili podani utemeljeni razlogi za sum, da je tožnik storil kaznivo dejanje. S tem je bil izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 214. člena ZKP za hišno preiskavo. Dejstvo, da je bila kazenska ovadba zoper tožnika pozneje zavržena, ne pomeni, da je bila tudi hišna preiskava nezakonita.Tožnik ni bil upravičen do vrnitve zaseženih predmetov, saj ni mogel postati njihov lastnik in mu torej ne pripada aktivna legitimacija za uveljavljanje odškodninskega zahtevka, ker so bili predmeti vrnjeni drugi osebi.
VSL sklep I Cp 542/2015Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek17.06.2015odvetniška tarifa – nagrada za postopek – nagrada za narok – zastopanje stranke na naroku – začasni zastopnik – pooblaščenecKer iz podatkov v spisu izhaja, da je začasna zastopnica pristopila na narok, ki se je pričel ob 10.00 uri, takoj zatem pa je bila iz razloga, ker je za I. A., za zastopanje katerega je bila postavljena, pristopil na narok njegov pooblaščenec, razrešena, zaradi česar je ob 10.03 uri zapustila razpravno dvorano, začasna zastopnica ni upravičena do nagrade za narok, saj nasprotnega udeleženca I. A. na naroku dejansko ni zastopala.
VSL sklep I Cp 542/2017Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek09.03.2017prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin – začasna odredba – zavarovanje z začasno odredbo – skupno premoženje zakoncev – delež na skupnem premoženju – skupna lastnina – solastninska pravicaTožnica je z verjetnostjo izkazala, da nepremičnine sodijo v skupno premoženje, pa tudi polovični delež na njem. Zavarovanja njene terjatve zato ni mogoče omejiti le na polovico, saj nepremičnine še vedno sodijo v skupno premoženje, obe stranki pa imata do nje celotno pravico oz. sta v razmerju do nje v skupnosti.

Izberi vse|Izvozi izbrane