<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Višje sodišče v Kopru
Civilni oddelek

VSK sklep II Cp 415/2014
ECLI:SI:VSKP:2014:II.CP.415.2014

Evidenčna številka:VSK0005932
Datum odločbe:22.05.2014
Senat, sodnik posameznik:Sabina Vrčon (preds.), Tatjana Markovič Sabotin(poroč.) ,Mirela Lozej
Področje:NEPRAVDNO PRAVO
Institut:sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - nadzorovana obravnava v domačem okolju - mnenje socialno varstvenega zavoda - prostorske in strokovne zmožnosti zavoda - dolžnost družbe, da zagotovi institucionalno varstvo

Jedro

Zakon o socialnem varstvu nalaga družbi, da zagotovi institucionalno varstvo, v okvir katerega sodijo tudi socialno varstvene storitve. Posebne oblike institucionalnega varstva po 51. členu Zakona o socialnem varstvu izvajajo posebni socialno varstveni zavodi. Dolžnost sodišča je, da, ko je treba osebi tako varstvo zagotoviti (kot v konkretnem primeru), skrbno razišče vse okoliščine in ugotovi, kateri socialni varstveni zavod tako obliko institucionalnega varstva, ki jo potrebuje nasprotni udeleženec, nudi. Ob tem mora upoštevati tudi prostorske in strokovne zmožnosti, vendar pa v takem primeru, kot je konkreten, ko se na prostorske in tudi strokovne nezmožnosti sklicujejo vsi zavodi oz. domovi, ki bi bili primerni za namestitev, ni mogoče sprejeti stališča, da je mnenje zavoda zavezujoče, in bi bilo nedopustno, da v primeru, ko obstojijo okoliščine, ki narekujejo odločitev sodišča, da odloči o namestitvi osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, ukrep ne bi bil izvedljiv (prim. sklep VSC Cp 688/2010 z dne 2.8.2010 in sklep VSL I Cp 2421/2013 z dne 19.9.2013).

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlogu CSD ugodilo in odločilo, da se S.R. še pred iztekom roka zadržanja v Psihiatrični bolnišnici, dovoljenim s sklepom Okrajnega sodišča z dne 17.1.2014 opr. št., premesti na varovani oddelek Socialno varstvenega zavoda in se ga tam zadrži še najdlje do 29. marca 2015. Stroški postopka se krijejo iz sredstev sodišča.

Zoper sklep sta se pritožila nasprotni udeleženec po odvetniku ter Socialno varstveni zavod.

Nasprotni udeleženec v pritožbi navaja, da sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Meni, da pogoji iz 74. in 75. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr) niso podani. Res se je nasprotni udeleženec že večkrat zdravil v psihiatrični ustanovi in ima zdravstvene težave, ki so psihične narave ter ima določene težave tudi tedaj, ko je doma, kar je razvidno in dokumentacije in izvedenskih mnenj. Vendar pa ni bilo prepričljivo pojasnjeno, da se mu v danem položaju ne da pomagati drugače. Namestitev v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda je možna le ob izpolnitvi kumulativno določenih pogojev, in to tedaj, ko mu oskrbe in varstva ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način z drugimi oblikami pomoči. Meni, da gotovo pride v poštev nadzorovana obravnava iz 80. in naslednjih členov ZDZdr. Izvajala bi se v domačem okolju pritožnika. V dokaznem postopku je ugotovljeno, da naj bi težave nasprotnega udeleženca kulminirale, zgolj zaradi tega, ker je v domačem okolju prenehal jemati predpisana zdravila v kombinaciji z uživanjem alkohola, a v spisu ni dokazov, kako pogosto naj bi pritožnik užival alkohol. Mati je ob zaslišanju kot priča izpovedala, da se to dogaja enkrat na mesec, ko gre v C. Izrecno je nasprotovala premestitvi v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda in ocenila, da bi bil lahko doma in se bi na tak način poskušalo udeležencu pomagati. Izvedenec zaključuje, da drug način zdravljenja kot premestitev v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda ne pride v poštev, ni pa zaključil, da druge oblike obravnave v zvezi z nasprotnim udeležencem niso izvedljive pa tudi, da možnosti za zdravljenje v nadzorovani obravnavi ni več. To bi moralo biti vsaj poskušano. Morebiti bi udeleženec funkcioniral dobro, torej da bi tudi v domačem okolju redno užival zdravila in ne bi podlegel slabim praksam, pitju alkohola. Tudi sam je zaslišan povedal, da si želi domov. Vprašanje je tudi, kakšne pomoči bo deležen v Socialno varstvenem zavodu, če je ta sporočil sodišču, da je njihov dom v postopku prenove in bodo morali glede na zahtevne prostorske normative zmanjšati nastanitveno kapaciteto in pritožniku ne bodo mogli nuditi storitev, ki jih potrebuje. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovni postopek.

Socialno varstveni zavod v pritožbi navaja, da je Komisija za sprejeme, premestitve in odpuste SVZ 7.5.2014 obravnavala sklep št. Pr 1 z dne 7.7.2014 in sklenila, da se z odločitvijo pritožnik ne strinja ter sklep izpodbija v celoti. Na varovanem oddelku bivajo take osebe, ki so zaradi svoje specifičnih težav (predvsem zaradi težje duševne manjrazvitosti) težko orientirane v prostoru in času, potrebujejo varno in umirjeno okolje ter pomoč osebja, tudi pri hranjenju, negi in hoji. Zaradi specifičnih potreb stanovalci tega doma potrebujejo posebno pozornost in spremljanje, ne znajo se braniti pred morebitnimi nevarnostmi in težko vzpostavljajo odnose z drugimi, zato jim omejitev gibanja predstavlja zaščito. V sklepu je navedeno, da ima nasprotni udeleženec hudo moteno osebnostno obvladovanje svojega ravnanja in je prisotno neprimerno vedenje, grožnje, nadlegovanje, zato pritožba meni, da bi bila na varovanem oddelku z odločitvijo ogrožena varnost ostalih stanovalcev. Tega ne morejo dopustiti. Socialno okolje na tem oddelku bi na udeleženca vplivalo negativno, saj stanovalci težko komunicirajo, nekaj jih spušča neartikulirane glasove, nekaj bi gospoda nehote nadlegovalo, kar bi pri udeležencu lahko povzročilo preobrate vedenja in bi prišlo lahko do poškodovanja nebogljenih stanovalcev, ki se niso sposobni sami braniti. Zavod ima varovani oddelek, ki pa ni urejen skladno s Pravilnikom o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih za izvajanje nalog na področju duševnega zdravja za izvajalce institucionalnega varstva ter centre za socialno delo ter o postopku njihove verifikacije (v nadaljevanju Pravilnik). V odločbi US: U-I-129/10-18 je navedeno, da: “Bistvena značilnost varovanega oddelka naj bi bila, da ga osebe ne morejo prostovoljno zapustiti oz. da jim je omejena svoboda gibanja. Zato naj bi Pravilnik določal, da morajo izvajalci te storitve upoštevati kadrovske, tehnične in prostorske pogoje.“ Varovani oddelek SVZ pa ni v skladu s tem Pravilnikom. Iz dnevnega prostora je izhod na veliko dvorišče, ki je ograjeno, toda ne v taki obliki, da bi preprečilo morebiten pobeg, ograja, ki obdaja zavod, je namreč nizka in jo je lahko preplezati. Poleg tega nimajo zaposlenega psihiatra, varnostnikov in drugih profilov, ki bi lahko preprečili pobeg ali izrazite agresivne izpade. Posebnih varovanih ukrepov ne izvajajo. Njihov varovani +oddelek je namenjen osebam, ki potrebujejo večjo varnost in spremstvo, ne pa fizično omejevanje v prostoru zaradi izrazite nevarnosti v okolju. Ta oddelek tudi ni primerljiv z oddelkom pod posebnim nadzorom v psihiatrični bolnišnici. Poleg tega so kapacitete presežene in bodo v kratkem pričeli s prenovo, kar bo pomenilo dodatno reorganizacijo dela tako prostorsko kot vsebinsko in dodatno obremenitev za stanovalce in zaposlene. Ni možnosti za dodatne prostore, že sedaj so stanovalci zelo utesnjeni in jih je na veliko prostorsko stisko ob obisku opomnil tudi Varuh človekovih pravic. Pri prenovi bo bivanje na varovanem oddelku zagotovljeno le polovici stanovalcev, dvanajstim, preostalih dvanajst bo moralo bivati izven varovanega doma. Sodišče ne more s sklepom nameščati ljudi v ustanove, kjer jim ne morejo nuditi ustrezne obravnave oz. storitev, ter mora pri odločitvi upoštevati tudi mnenje zavoda. To je po mnenju uvodoma navedene komisije nestrokovno in nehumano.

Pritožbi nista utemeljeni.

K pritožbi nasprotnega udeleženca:

Udeleženec je bil sprejet v oddelek po posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice, s sklepom sodišča, do 8.7.2014. Taka oseba se lahko pri izpolnjevanju pogojev iz 74. do 76. člena ZDZdr pred iztekom roka zadržanja premesti v varovani oddelek. Pritožnik pa se ne strinja s tem, da se ga premesti oz. sprejme na varovani oddelek, saj meni, da pogoji za obravnavno v varovanem oddelku niso podani, primernejša bi bila nadzorovana obravnava, lahko bi se ustrezno zdravil v domačem okolju. Sklicevanje na izpovedbe matere, da alkohol uživa le enkrat na mesec, ni uspešna, ugotovitve sodišča temeljijo na oceni izvida in mnenja izvedenca, udeleženec je bil večkrat zdravljen v bolnišnici, kjer je prejemal ustrezna zdravila, vendar je kmalu po odpustih prenehal uživati zdravila in namesto njih pričel intenzivno in prekomerno uživati alkoholne pijače. Simptomi bolezni, shizofrenskega preostanka, pa se razvijajo hitreje, če oseba ne uživa zdravil. Ugotovljeno je tudi, da udeleženec ni sposoben skrbeti zase, potrebuje stalni nadzor, v domačem okolju pa ga ni mogoče organizirati. Ob povedanem se izkaže, da sodišče prve stopnje pravilno ni dalo odločilne teže želji priče, matere udeleženca, in predhodno tudi ni sprejelo njene izpovedbe, da je udeleženec le enkrat mesečno, ko je bi doma, užival alkohol. Tako tudi ni mogoče pritrditi pritožbi, da zaključek izvedenca na druge oblike obravnave v zvezi s pritožnikom oz. udeležencem niso izvedljive, ni ustrezno pojasnjen. Tako se izkaže, da je sodišče prve stopnje sprejelo pravilno odločitev, da se oseba premesti oz. sprejme na varovani oddelek zavoda, ko je predhodno ugotovilo, da so izpolnjeni vsi pogoji za sprejem v varovani oddelek iz 75. člena ZDZdr, pogoji za nadzorovano obravnavo pa, ker se oseba ne more ustrezno zdraviti v domačem okolju, niso podani (80. člen ZDZdr).

K pritožbi Socialno varstvenega zavoda:

Sodišče prve stopnje je pred odločitvijo skladno z 79. členom ZDZdr pridobilo mnenje socialno varstvenih zavodov, v katere naj bi bila oseba premeščena oz. sprejeta. Tako mnenje je namenjeno ugotavljanju, ali obstojijo oz. v katerem domu obstojijo pogoji za ustrezno namestitev, ki se tičejo tako strokovne usposobljenosti osebja, kot tudi prostorskih oz. nastanitvenih možnosti. Iz ugotovitev sklepa izhaja, da so vsi štirje domovi, ki so po mnenju izvedenca primerni za nastanitev nasprotnega udeleženca, navedli, da nimajo ustreznih strokovnih oz. prostorskih zmožnosti za nastanitev. Sodišče prve stopnje je zato pri odločitvi sledilo mnenju izvedenca, izpostavilo je tudi okoliščino, da je ta dom najbližji domu zadržane osebe.

Zakon o socialnem varstvu nalaga družbi, da zagotovi institucionalno varstvo, v okvir katerega sodijo tudi socialno varstvene storitve. Posebne oblike institucionalnega varstva po 51. členu Zakona o socialnem varstvu izvajajo posebni socialno varstveni zavodi. Dolžnost sodišča je, da, ko je treba osebi tako varstvo zagotoviti (kot v konkretnem primeru), skrbno razišče vse okoliščine in ugotovi, kateri socialni varstveni zavod tako obliko institucionalnega varstva, ki jo potrebuje nasprotni udeleženec, nudi. Pritrditi je pritožbi, da mora ob tem upoštevati tudi prostorske in strokovne zmožnosti, vendar pa v takem primeru, kot je konkreten, ko se na prostorske in tudi strokovne nezmožnosti sklicujejo vsi zavodi oz. domovi, ki bi bili primerni za namestitev, ni mogoče sprejeti stališča, da je mnenje zavoda zavezujoče, in bi bilo nedopustno, da v primeru, ko obstojijo okoliščine, ki narekujejo odločitev sodišča, da odloči o namestitvi osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda, ukrep ne bi bil izvedljiv (prim. sklep VS Ccp 688/2010 z dne 2.8.2010 in sklep VSL I Cp 2421/2013 z dne 19.9.2013). Sicer pa je varovani oddelek socialno varstvenega zavoda že po določbi zakona (17. točka 2. člena ZDZdr) tak oddelek, kjer so osebe zaradi svojih potreb nepretrgoma deležne posebne zaščite in varstva ter zavoda ne morejo zapustiti po lastni volji. Sprejem v varovani oddelek brez privolitve pomeni odvzem prostosti v smislu tretjega odstavka 19. člena Ustave. Zavod, ki ima organiziran varovani oddelek pa je dolžan poskrbeti, da se varstvo, skladno z navedenimi zakonskimi določbami, tudi izvaja. Zato tudi navedbe, da se predvideva prenova, kar bo pomenilo dodatno reorganizacijo dela ter obremenitev za stanovalce in zaposlene, nimajo odločilne teže. S tem je odgovorjeno tudi na pomisleke pritožbe odvetnika nasprotnega udeleženca o tem, kakšna pomoč bo lahko udeležencu sploh nudena v konkretnem socialno varstvenem zavodu glede na predvideno prenovo. Pritožba socialno varstvenega zavoda, ki v pritožbi tudi npr. ne trdi, da bi bile strokovne ali namestitvene možnosti v kakem drugem zavodu ustreznejše, se tako izkaže za neutemeljeno.

Ker pritožbeni razlogi obeh pritožb niso podani in ker pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP) je neutemeljeni pritožbi zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).


Zveza:

ZDZdr člen 2, 2-17, 74, 75, 76, 79, 80.
ZSV člen 51.
Ustava RS člen 19.
Datum zadnje spremembe:
03.11.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDcxODYx