Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 9766cT1DcCUyMDU0Mi8yMDEzJmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmb3JkZXI9ZGF0ZSZkaXJlY3Rpb249ZGVzYw==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSL Sodba II Cp 799/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek07.08.2019obojestranska krivda - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - izključna krivda imetnika motornega vozilaSodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta nesrečo zakrivila dva dejavnika, in sicer vožnja po nasprotnem pasu (sekanje ovinka) neznanega vozila ter posledično sunkovita reakcija tožnika, in njegova prehitra in razmeram na cesti ter taki reakciji neprilagojena vožnja. Ocena, da je krivda neznanega vozila 80%, tožnikova pa 20%, je torej pravilna in v okviru navedene sodne prakse v podobnih primerih.
VSL Sklep II Cp 801/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek24.07.2019odškodnina za premoženjsko škodo - potni stroški v času zdravljenja - prosti preudarek - denarna renta - denarno nadomestilo za brezposelnost - davki in prispevki - obračun davkov in prispevkovSkladno z novejšo sodno prakso ni treba, da bi sodišče v izreku naložilo tudi obveznost obračuna in plačila davkov ter prispevkov v zvezi s prisojenim zneskom.
VSL Sodba I Cp 875/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek17.07.2019pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - družbena lastnina - lastninjenje družbene lastnine - pravica uporabe - prenos pravice uporabe - pridobitev pravice uporabe - lokacijsko in gradbeno dovoljenje - imetnik pravice uporabe - dovoljenje za uporabo zemljišča za gradnjo garaže - gradnja garaže - priposestovanje lastninske pravice - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - dobroverna posest - povzročitev pravdnih stroškov - krivdno povzročeni stroškiUgotovitev, da je bila z odločbama Okrajnega ljudskega odbora št. 07/7-ROA-34/3-61 dne 16. 10. 1961 in Občinskega ljudskega odbora št. 08/2-ROA/19/2 z dne 10. 2. 1961 na tožnika prenesena pravica uporabe, je pravilna. Po že večkrat obrazloženem stališču sodne prakse je treba tožnikov zahtevek presojati skozi prizmo tedanjih predpisov in v kontekstu družbene lastnine, v katerem je bila pravica uporabe zasnovana kot izrazito ekonomska kategorija. V skladu s 43. in 46. členom tedaj veljavnega Zakona o prometu z zemljišči in stavbami je bil prenos pravice uporabe na družbenem premoženju mogoč z odločbo, s katero je dal Okrajni ljudski odbor zemljišče v družbenimi lastnini v trajno uporabo posameznikom z namenom izgradnje in postavitve gradbenega objekta, na način, da se to zemljišče uporablja za potrebe tega objekta. Izrecen zapis prenosa pravice uporabe v odločbi zato ni bil potreben. Ker je pravica graditi istovetna s pravico uporabe zemljišča za gradnjo, je...
VSL Sodba II Cp 916/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek17.07.2019lastninska pravica - varstvo lastninske pravice - vznemirjanje lastninske pravice - prepovedna tožba - protipravno vznemirjanje lastnika - izvrševanje lastninske pravice - tolerančni prag vznemirjanja - poseg v tuj zračni prostorRazpolaganje z nepremičnino je eno izmed ključnih upravičenj, ki izvirajo iz lastninske pravice. V ta okvir sodi tudi upravičenje, da lastnik, ki se odloči za prodajo nepremičnine, iztrži toliko, kolikor je nepremičnina vredna. Če ne more, razlog pa je toženčevo ravnanje/dejanje, je kot na dlani, da je tako toženčevo ravnanje protipravno. Čim pa je tako, je tolerančni prag, na katerega se sklicuje sodišče prve stopnje, presežen, postavljena cev pa protipravno ravnanje.
VSL Sodba I Cp 453/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek10.07.2019odmera pravdnih stroškov - delni uspeh v pravdi - brezplačna pravna pomočNe drži trditev pritožbe, da je tožeča stranka v celoti uspela v pravdi. Uspela je namreč le deloma, zato je sodišče prve stopnje na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP v skladu z uspehom tožeče (24%) in prvo tožene stranke (76%) tožeči stranki pravilno naložilo, da je dolžna plačati prvo toženi stranki 76% njenih pravdnih stroškov, to je znesek 1.809,59 EUR, prvo tožena stranka pa je dolžna 24% stroškov tožeče stranke plačati v korist proračuna RS, ker je imela tožeča stranka brezplačno pravno pomoč.
VSL Sodba I Cp 844/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek10.07.2019pogodbena odškodninska odgovornost - kršitev najemne pogodbe - vlaganja v poslovni prostor - vlaganja najemnika - vlaganja najemnika v nepremičnino - pobot (kompenzacija)Če pogodbena stranka kot dolžnik ne izpolni (izpolnitvene) obveznosti, je nasprotna pogodbena stranka kot upnik upravičen od dolžnika zahtevati izpolnitev dogovorjene pogodbene obveznosti. Če dolžnik ne izpolni obveznosti, je upnik upravičen zahtevati povrnitev škode, ki mu je zaradi tega nastala.
VSL Sklep Cst 311/2019Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek10.07.2019postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - postopek odpusta obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - namen odpusta obveznosti - ovire za odpust obveznosti - oddajanje v najem - izselitev iz nepremičnine - pravnomočna sodna odločba - temeljna načela obligacijskega prava - načelo vestnosti in poštenja - prepoved zlorabe pravicDolžnik ni pojasnil, zakaj stanovanja ne vrne upniku kot lastniku, tako kot mu to nalaga pravnomočna sodba, oziroma zakaj ga ima v posesti brez pravnega naslova že od poteka najemne pogodbe dalje, pa za to upniku ničesar ne plačuje, še tekočih stroškov ne. Prav tako ni pojasnil, kdo in zakaj se nahaja v stanovanju oziroma niti ni odgovoril na konkretne očitke upnika, da stanovanje oddaja v najem, glede na ugotovitve upnika, da v stanovanju prebiva nekdo tretji. Dolžnika zaradi vseh navedenih očitkov ni mogoče šteti kot vestnega in poštenega stečajnega dolžnika, ki mu je namenjen institut odpusta obveznosti.
VSL Sklep II Cp 897/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek10.07.2019plačilo uporabnine - predlog za prekinitev postopka - zavrnitev predloga - predhodno vprašanje - predmet presoje - ugotovitev lastninske pravice - pripadajoče zemljišče k stavbi - razveljavitev odločbe - obseg odločanja v nepravdnem postopku - tehtanje pravicZmotno je stališče sodišča prve stopnje, da lastninska pripadnost sporne nepremičnine ne more biti predmet postopka za ugotovitev pripadajočega zemljišča, ki teče na podlagi določb ZVEtL-1. Po uveljavitvi ZVEtL (kot predhodnika ZVEtL-1) so bila stališča sodne prakse o tem, o katerih vprašanjih, povezanih z lastninsko pripadnostjo spornih nepremičnin, odloča sodišče v nepravdnem postopku, katera pa so pridržana odločanju v pravdnem postopku, deloma različna. Vrhovno sodišče se je v zadevi II Ips 322/2013 z dne 6. 2. 2014, na katero se opira pritožba, izreklo prav o vprašanju, ali se v primeru spornih dejstev, pomembnih za odločitev o lastninski pripadnosti nepremičnine, odloča v nepravdnem ali v pravdnem postopku, izreklo v prid postopka po ZVEtL. V kasnejših odločitvah so nižja sodišča sledila temu stališču. V obravnavani zadevi je tako treba ovrednotiti ravnanje strank v zvezi z ugotavljanjem lastninske pripadnosti sporne nepremičnine v tem in v...
VSL Sodba I Cpg 803/2018Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek04.07.2019kršitev pravil pravdnega postopkaSodišče prve stopnje se je dolžno opredeliti le do trditev in dokazov o pravno odločilnih dejstvih. Tožeča stranka ni z ničemer pojasnila, kako sta zatrjevani kršitvi po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP vplivali na pravilnost in zakonitost odločitve. Zgolj pavšalna trditev, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do trditev in dokazov tožeče stranke pri čemer ni navedla niti do katerih trditev se sodišče prve stopnje ni opredelilo in "goli" prepis delov izpovedi prič za utemeljenost tega pritožbenega očitka ne zadošča.
VSL Sodba II Cp 652/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek03.07.2019odškodnina - nepremoženjska škoda - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - odmera odškodnine - višina nepremoženjske škode - izvedensko mnenje - starost oškodovanca - visoka starost oškodovanca - predhodno zdravstveno stanje - nedovoljene pritožbene novoteSodišče prve stopnje je pri višini nepremoženjske škode, ki je bila priznana tožniku upoštevalo, da je bil tožnik v času prometne nesreče star enainsedemdeset let, prav tako pa tudi njegove bolezni, ki jih je imel pred škodnim dogodkom, kot jih je ugotovila izvedenka, ki so ga omejevale pri življenjskih aktivnostih.
VSL Sodba I Cp 817/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek03.07.2019najemna pogodba - odstop od najemne pogodbe - neupravičena pridobitev - delno plačilo - vračunavanje izpolnitve - vračunavanje delne izpolnitveTožnik je v skladu s pogodbenim dogovorom pravno veljavno odstopil od pogodbe.
VSL Sodba II Cp 846/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek03.07.2019pogodba o finančnem lizingu - odtujitev vozila - razveza pogodbe - zavarovalna pogodba - splošni pogoji - razlaga jasnih določil splošnih pogojev - informativen dokazOb jasnih pogodbenih določilih, da je obveznost, da je predmet lizinga zavarovan ves čas trajanja lizinga, v celoti na tožencu, in dejstvu, da do prenosa predmeta lizinga na tretjo osebo/kupca ni prišlo oziroma da pogodba ni bila razvezana, se odločitev sodišča prve stopnje izkaže kot pravilna. Toženec, ki se je s podpisom dogovora strinjal, da kupec vozilo prevzame v uporabo, še preden se je izpolnil pogoj, s katerim bi bila pogodba razvezana, je prevzel rizik, za katerega po zgoraj povzetih splošnih pogojih odgovarja izključno sam.
VSL Sklep II Cp 666/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek03.07.2019motenjska tožba - motenje posesti - ugovor pravice do posesti - petitorium absorbet posessoriumEdini pravi ugovor v motenjski pravdi, ki temelji na pravici do posesti, je ugovor toženca, da je v drugi (petitorni) pravdi, ki je tekla vzporedno, pridobil pravico do posesti. Ugovor je lahko upoštevan le, če je tisti, ki naj bi posest motil, pridobil pravico do posesti na podlagi pravnomočne in izvršljive sodne odločbe.
VSL Sklep II Cp 1234/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek03.07.2019volilna pravica - invalid - odvzem volilne pravice - nedovoljena pritožba - pravni interes - pomanjkanje pravnega interesa - neskladje zakona z ustavoObstoj pravnega interesa je osnovna predpostavka vsake zahteve za sodno varstvo, torej tudi tožbe ter vseh rednih in izrednih pravnih sredstev.
VSL Sodba I Cp 205/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek03.07.2019posojilo - posojilna pogodba - navideznost pogodbe - denarni vložek - soglasje volj za sklenitev pogodbe - razdelitev dobička - motiv - družbena pogodba - namen družbenikov - trditvena podlaga - trditveno in dokazno breme - dokazna ocenaV konkretnem primeru je ključno vprašanje, ali je zastopnik tožnice sporna denarna sredstva vložil v posel „trejd“ ali jih je zgolj posodil tožencu. Ker jih je vložil in je bil tako akter posla „trejd“, kar je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, je edini logičen zaključek, da je obravnavana posojilna pogodba navidezna. Akterji posla „trejd“ bi se sicer lahko dogovorili o vračilu vloženih sredstev ne glede na uspeh, ki so se ga nadejali, ter kdo bo sredstva vrnil, vendar pa tožnica takšnega dogovora konkretno ni zatrjevala. Sklicevala se je le na posojilno pogodbo, ki pa ne govori o vračanju vloženih sredstev, temveč o posojilu. Posledično sodišče prve stopnje ni bilo dolžno ugotavljati, ali je obstajal namen vračila sredstev ne glede na uspeh posla, ki so se ga nadejali, in če, kdo jih bo vrnil.
VSL Sodba I Cp 500/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek03.07.2019navidezna (simulirana) pogodba - neobstoječa pogodba - nedopustna pravna podlaga - ničnost pravnega posla - dogovor o preživljanju - neposredno izvršljiv notarski zapis - skupno premoženje zakoncev - pravni posel med zakoncema - oškodovanje upnikov - osebni stečaj dolžnika - rubež pokojnine - privilegirana preživninska terjatev - posledice ničnosti - kondikcijski zahtevekZa navidezno pogodbo je značilno, da stranki vedé simulirata obstoj pogodbe, katere sklenitve v resnici ne želita. Njuno soglasje volj torej ni usmerjeno v nastanek pogodbenega razmerja, marveč zgolj v nastanek videza pogodbe. Ker nastane zgolj videz sporazuma o bistvenih sestavinah pogodbe, ta v resnici ni sklenjena, saj resnični konsenz volj ni podan. Navidezna pogodba zato nima učinka med pogodbenima strankama, kar pomeni, da pogodba sploh ne nastane, je neobstoječa. Dogovor o preživljanju, sklenjen med zakoncema v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, predstavlja navidezno pogodbo, kajti namen tega dogovora je bil prisilni (v izvršilnem postopku izveden) prenos denarnih sredstev skupnega premoženja s tožnikovega na toženkin transakcijski račun, in sicer zaradi tožnikove prezadolženosti in preprečitve poplačila upnikov, kar pa je nedopustno.
VSL Sodba II Cp 596/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek03.07.2019najemna pogodba - plačilo najemnine - nedovoljena razpolaganja strankSodišče prve stopnje s tem, ko je tožencu naložilo, da tožniku plača zapadle najemnine in stroške, svoje odločbe ni oprlo na nedovoljena razpolaganja strank. Tožnik je namreč po materialnem pravu upravičen zahtevati plačilo najemnine, če je s pogodbo med strankama tako dogovorjeno.
VSM Sklep I Ip 370/2019Višje sodišče v MariboruIzvršilni oddelek03.07.2019izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - obrestne obresti (procesne obresti) - načelo sorazmernosti - namenska razlaga zakonske določbe - načelo formalne legalitete - soglasje k neposredni izvršljivosti kot procesna dispozicijaV postopku, ko upnik še nima izvršilnega naslova, procesne obresti ustvarjajo dodaten (kaznovalni) pritisk na dolžnika, da plača zapadlo denarno obveznost. Upnik takrat (še) nima druge možnosti prisile in mu ostane edina možnost, da uveljavlja svojo terjatev pred sodiščem z namenom, da pridobi izvršilni naslov. Ko je upnik izvršilni naslov pridobil, pa ima v izvršilnem postopku široke možnosti uveljavitve državne prisile za poplačilo svoje terjatve (prisilna prodaja dolžnikovega premoženja), zato je dodatna prisila z zamudnimi obrestmi, ki tečejo od začetka izvršilnega postopka od vseh do takrat zapadlih obresti (tudi zamudnih), ki so zajete v izvršilnem naslovu, nepotreben in prekomeren ukrep. Posebna narava neposredno izvršljivega notarskega zapisa kot izvršilnega naslova se ne odraža v popolni svobodi opredelitve obveznosti, ki bi ji moralo v skladu z načelom formalne legalitete (prvi odstavek 17. člena ZIZ), ki ga izpostavlja tudi pritožba, izvršilno...
VSL Sodba I Cp 412/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek03.07.2019krivdna odgovornost - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - identično dejansko stanje - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - verbalni konflikt - presoja višine denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah - primarni in sekundarni strah - strah za izid zdravljenja - compensatio lucri cum damnoSodna praksa je večkrat razsodila, da verbalno izzivanje ne more upravičiti telesnega napada oziroma poškodovanja. Vendar je konkretni primer drugačen, saj je iz sedanjih kakor iz preteklih dogodkov toženec sklepal, da ga bo tožnik napadel.
VSL Sklep II Cp 333/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek26.06.2019odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje izvršilnega sodišča - protipravno ravnanje - nevpisana lastninska pravica - nesklepčnost tožbe - neodpravljiva nesklepčnostČe sodišče v izvršilnem postopku izda sklep o izročitvi, ki zaradi napačne označbe nepremičnin ni sposoben za vpis v zemljiško knjigo, gre lahko za vsebinsko nepravilnost (ki se uveljavlja v postopku s pravnimi sredstvi) ali pa za očitno pomoto, ki jo je mogoče odpraviti s popravnim sklepom.

Izberi vse|Izvozi izbrane