Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 10106cT1DcCUyMDU0Mi8yMDEzJmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmb3JkZXI9ZGF0ZSZkaXJlY3Rpb249ZGVzYw==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSC Sklep I Ip 8/2020Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek12.03.2020izvršilno sredstvo - opustitev - izterjava nedenarne terjatve - ius cogens - dovolitev izvršbeZa opravo izvršbe, če je dolžnikova obveznost opustitev, pa ZIZ določa način, kot je določen v 227. členu v zvezi s prvim do tretjim in petim odstavkom 226. člena. Sodišče prve stopnje mora ob odločanju o predlogu za izvršbo po uradni dolžnosti paziti na pravilno uporabo materialnega prava, kamor sodi tudi vprašanje pravilne uporabe 227. člena oziroma 226. člena ZIZ. Izvršilna sredstva so ius cogens in njihova izbira pri izterjavi nedenarnih terjatev ni v dispoziciji strank. Upnica torej v tem delu ni predlagala pravega sredstva izvršbe in tako niso izpolnjene materialne predpostavke za dovolitev izvršbe, zato je v obravnavanem delu odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno nepravilna.
VSC Sklep I Ip 62/2020Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek05.03.2020zastaranje - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev)Za predmetno upnikovo terjatev, ker je ugotovljena s pravnomočno sodno odločbo, velja skladno s prvim odstavkom 356. člena OZ desetletni zastaralni rok, kot je to pravilno presodilo tudi sodišče prve stopnje. Pravilno je sodišče prve stopnje obrazložilo tudi, da v času teka izvršilnega postopka zastaranje ne teče. V skladu s šestim odstavkom 369. člena OZ velja, da se zastaranje, ki začne po pretrganju znova teči, dovrši, ko preteče toliko časa, kolikor ga določa zakon za zastaranje, ki je bilo pretrgano.
VSC Sklep II Ip 56/2020Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek19.02.2020pravni pouk - podpis pravne osebe - podpis zakonitega zastopnika pravne osebePravni pouk ni določal podrobno kakšen naj bo pravilni podpis pravne osebe niti tega ne določa 335. člen ZPP, zato je treba razlagati določbe ZPP o popolnosti pritožbe v korist stranke. V dejanskih okoliščinah tega primera, ko je bila na pritožbi odtisnjena štampiljka upnika s firmo in sedežem ter težje berljivim podpisom - parafo se zato šteje, da gre za podpis zakonitega zastopnika. Glede na ta dva razločevalna elementa ni bilo razloga za utemeljen dvom ali gre za podpis zakonite zastopnice oziroma za dvom o njeni istovetnosti. V tem primeru je bila pritožba upnika podpisana, četudi na njej ni bilo izrecno navedenega imena in priimka zakonite zastopnice.
VSC Sklep Cp 24/2020Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek24.01.2020oporočno dedovanje - sklep o dedovanju - zapuščinska obravnava - pravica do izjave - vabljenje na narok - vročanje - vabilo - kršitev pravice do izjaveUpoštevaje povedano iz spisa ne izhaja, da (glej izrek izpodbijanega sklepa) ″se pritožnik na narok(e) ni zglasil in ni oporekal veljavnosti zapustnikove oporoke″. Vabilo pritožniku za narok 20. 8. 2019 ni bilo izkazano, medtem ko je upoštevaje fikcijo vročitve (glej 142. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD) vabilo za narok dne 25. 9. 2019 prejel šele po preteku 15 dnevnega roka po danem obvestilu z dne 13. 9. 2019, kar je prepozno in torej tudi vabilo pritožniku za ta narok ni izkazano. Drugih narokov do izdaje izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje ni opravilo. Povedano drugače, drži zavzemanje pritožbe, da je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD. Pritožniku je bila namreč kršena pravica do izjave, saj ni bil vabljen na narok v zapuščinski obravnavi in se posledično tudi ni imel možnosti izreči o sporni oporoki.
VSL Sodba II Cp 2002/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek22.01.2020kapitalizirane obresti - obrestne obresti (procesne obresti) - tek obresti - vložitev tožbe - odločitev o pravdnih stroških - prekoračitev zahtevkaZahtevek je utemeljen iz naslova uporabnine v znesku 8.644,40 EUR in iz naslova kapitaliziranih zakonskih zamudnih obresti v višini 348,62 EUR, skupaj 8.993,02 EUR. Od tega zneska pa tečejo od dneva vložitve tožbe (predloga za izvršbo) 30. 8. 2018 tudi zakonske zamudne obresti (za celotno prisojeno terjatev, v skladu s 381. členom OZ). Sodišče je s tem, ko je tožencu priznalo tudi odvetniške stroške, ki jih ni priglasil, prekoračilo njegov stroškovni zahtevek.
VSL Sklep V Kp 12195/2019Višje sodišče v LjubljaniKazenski oddelek16.01.2020izločitev dokazov - privilegirana priča - pravni pouk privilegirani priči - oprostitev dolžnosti pričanja - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - obstoj izvenzakonske skupnosti - zadržek obstoječe zakonske zveze - sorodstveno razmerje - svaštvo - obvestila, ki jih policija zbere od osumljenca - obvezna obramba z zagovornikom - enakost pred zakonom - enako varstvo pravic - postopek za oceno ustavnostiPri (kvazi) zunajzakonski skupnosti, ki ne izpolnjuje vseh pogojev po DZ, ker je eden od partnerjev v zakonski zvezi s tretjo osebo, gre za položaj, ki je enak dvojni zakonski zvezi. Tudi pri slednji je lahko podana enakost vseh ostalih vidikov skupnosti, vendar taka skupnost v razmerju med partnerjema nima enakih pravnih posledic kot zakonska zveza ne po DZ, ne na drugih pravnih področjih. Nasprotno, dvojna zakonska zveza je po 188. členu KZ-1 celo kaznivo dejanje. Razlaga določb 236. člena ZKP, da v primeru (kvazi) zunajzakonske skupnosti, ki ne izpolnjuje vseh pogojev za njeno veljavnost, oseba, ki živi v taki skupnosti, ne uživa pravne dobrote oprostitve dolžnosti pričanja, je po presoji pritožbenega sodišča ustavnopravno skladna, saj temelji na razumnem in stvarnem razlogu, ki ta položaj razlikuje od primera zunajzakonske skupnosti, ki izpolnjuje vse pogoje za njeno veljavnost. Institut priviligiranih prič v kazenskem procesnem pravu predstavlja izjemo od siceršnje...
VSL Sklep II Cp 2407/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek15.01.2020ustavitev pravdnega postopka - dejanja stranskega intervenienta - učinki procesnih dejanj intervenienta - pritožba stranskega intervenienta - nedovoljena pritožba - odločitev o pravdnih stroških - kriterij uspeha v postopku - ustavitev postopka zaradi umika tožbe - preizkus stroškovne odločitveV konkretnem primeru se tožena stranka (kateri se je stranski intervenient pridružil) zoper izpodbijani sklep ni pritožila, zaradi česar je potrebno domnevati, da z odločitvijo sodišča prve stopnje v I. (odločitev o ustavitvi postopka) in II. (odločitev o stroških, ki jih je toženka dolžna poravnati tožniku) točki izreka, ki ju obe zadevata, soglaša. To pa pomeni, da stranski intervenient s tem, ko se pritožuje zoper I. in II. točko izreka sklepa, deluje v nasprotju s toženo stranko, zaradi česar njegova pritožba v tem delu ni dopustna (četrti odstavek 343. člena ZPP) in jo je bilo potrebno zavreči (352. člen ZPP).
VSL Sodba II Cp 964/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek08.01.2020premoženjska škoda - zmanjšanje premoženja družbe - odškodnina iz naslova izgubljenega dobička - izgubljeni zaslužek - izgubljeni dobiček - pričakovani dobiček - delitev dobička - upravljanje družbe - aktivna legitimacija - prestajanje zaporne kazni - pripor - hipotetično sklepanje o obstoju izgubljenega dobička - trditveno breme - nezadostna trditvena podlaga - zmanjšanje škode - izguba osebnega dohodka - dohodnina - davek od odškodnine - odmera odškodnine v bruto znesku - materialno procesno vodstvo - stroški postopka - vrednost predmeta sporaKljučna okoliščina za utemeljenost zahtevka za izgubljeni dobiček je obstoj dobička pred nastankom škodnega dogodka. Šele če je dobiček družbe, preden je tožnik prišel v pripor, obstajal, bi bilo moč utemeljeno zaključiti, da bi nastajal tudi v bodočnosti. Tožnik bi moral zatrjevati in izkazati, da je družba imela dobiček pred nastankom škodnega dogodka, kot tudi, koliko je ta dobiček znašal. Zgolj s pavšalno navedbo, da je družba imela dobiček, brez njegove opredelitve po višini, pa slednji (že) svojemu trditvenemu bremenu ni zadostil (7. in 212. člen ZPP). Odškodnina za izgubljeni dohodek je po določbi 5. točke 27. člena ZDoh-2 obdavčljiva. Dostavek o tem, da je toženka od tožniku prisojene odškodnine dolžna plačati davek in tožniku izplačati neto znesek, pa ne sodi v izrek sodbe in je stvar obrazložitve.
VSL Sodba I Cp 1889/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek08.01.2020direktna tožba oškodovanca - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - krivdno načelo - odgovornost v razmerju s stopnjo krivde - porazdelitev odgovornosti - porazdelitev odgovornosti med imetniki premikajočih se motornih vozil - vzročna zveza - vzrok za prometno nesrečo - vožnja brez vozniškega dovoljenja - prehitra vožnja - vožnja z neosvetljenim vozilom - načelo zaupanja v cestnem prometu - načelo defenzivne vožnjePritožba se neutemeljeno zavzema za presojo, da tožnikovo ravnanje (prehitra vožnja) ni bilo vzrok za nesrečo oziroma da ravnanje toženkinega zavarovanca takšno vzročnost izključuje. Res je, da je toženkin zavarovanec tožniku zaprl pot oziroma izsilil prednost, vendar njegovih ravnanj ni mogoče presojati izolirano od tožnikovih ravnanj. Nevarno situacijo na cestišču sta z nespoštovanjem prometnih predpisov ustvarila oba udeleženca prometne nesreče. Tako pravila o prednosti kot tudi pravila o hitrosti sodijo med temeljna prometna pravila. Načelo zaupanja v cestnem prometu, na katerega se sklicuje tožnik, je treba obravnavati v povezavi z načelom defenzivne vožnje, ki prvo načelo omejuje v tem smislu, da udeležencem v cestnem prometu nalaga, da morajo preprečevati nastanek nevarnih položajev in jih reševati tudi, kadar jih niso povzročili sami (pozorni morajo biti na ravnanja drugih udeležencev, ter storiti vse, da preprečijo nevarnost, če ugotovijo, da ti ne...
VSM Sodba III Cp 1152/2019Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek07.01.2020tožba za zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine - povečane potrebe upravičenca - zmožnosti preživninskega zavezancaZvišanje preživnine za otroka.
VSL Sodba in sklep II Cpg 344/2019Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek23.12.2019spor majhne vrednosti - prekluzija navajanja dejstev in dokazov - pravilo o dokaznem bremenu - edicijski postopek - relativna bistvena kršitev določb postopka - razpravno načelo - očitek protispisnosti - dejanski lastnik nepremičnine - domneva o lastniku nepremičnine - zemljiškoknjižni lastnik - stroški obratovanja, vzdrževanja in upravljanjaNedovoljen pritožbeni razlog je očitek, da je sodišče prve stopnje kršilo pravilo o dokaznem bremenu in 227. člen ZPP, ki ureja edicijski postopek. Gre za očitek relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki je v sporih majhne vrednosti ni mogoče uveljavljati. Takšna kršitev bi sicer lahko prerasla v absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, vendar le v primeru, če bi tožena stranka sodišču prve stopnje (pravočasno) predlagala, da izvede edicijski postopek na podlagi 227. člena ZPP. Tega pa tožena stranka ni storila. Zakonodaja pojma „dejanskih lastnik“ ne pozna, v zemljiško knjigi pa je bila v obdobju, za katerega tožeča stranka zahteva plačilo stroškov upravljanja in obratovanja, kot lastnica spornega stanovanja vknjižena tožena stranka. V praksi se izraz „dejanskih lastnik“ običajno uporablja takrat, ko gre za neusklajeno dejansko in zemljiškoknjižno stanje. Da bi torej tožena...
VSL Sodba I Cp 1883/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek23.12.2019spor majhne vrednosti - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti - pogodba o vodenju bančnega tekočega računa - negativno stanje - odstop terjatve (cesija) - ugovor zastaranja - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednostiEnotno stališče tako sodne prakse, na katero se je sklicevalo že prvostopenjsko sodišče kot tudi teorije je, da mora stranka izvedbo naroka izrecno zahtevati in da ni mogoče šteti, da določeni dokazni predlogi, kot je npr. zaslišanje prič ali strank pomenijo zahtevo za izvedbo naroka, saj ni nujno, da bo sodišče takšnemu dokaznemu predlogu sploh ugodilo.
VSL Sklep II Cp 2312/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek18.12.2019predhodna odredba - prenehanje predhodne odredbe - pogoji za prenehanje predhodne odredbe na predlog dolžnika - ustavitev postopka zavarovanja - ustavitev postopka zavarovanja v primeru, če upnik ne zahteva izvršbe - ustavitev postopka po uradni dolžnostiPo uradni dolžnosti je ustavitev postopka in razveljavitev opravljenih dejanj predvidena, če v 15 dneh od dne, ko izteče čas za katerega je bila izdana predhodna odredba, niso izpolnjeni pogoji za izvršbo, pa na predlog upnika ni prišlo do podaljšanja njene veljavnosti (drugi odstavek 264. člena ZIZ v zvezi s tretjim odstavkom 263. člena ZIZ).
VSL Sodba I Cp 1353/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek18.12.2019neupravičena pridobitev - uporaba tuje stvari v svojo korist - obogatitveni zahtevek - solastnina - uporabnina - uporaba solastne stvari - zahtevek za plačilo uporabnine - zastaranje - pretrganje zastaranja - vložitev tožbe - trditveno in dokazno bremeSolastnik ima pravico do uporabe solastne stvari, pravico do plačila uporabnine pa le tedaj, če drugi solastnik uporablja solastno stvar v večjem obsegu, kot znaša njegov idealni delež, in solastniku neupravičeno preprečuje souporabo njegovega solastnega deleža, kar pomeni, da mora v takšnem primeru solastnik, ki nepremičnine ne uporablja, vsaj jasno in nedvoumno izkazati svoje prikrajšanje s tem, da zahteva souporabo nepremičnine ali uporabnino kot njegovo nadomestilo. Trditveno in dokazno breme o tem je na tožniku. V prepletenih medsebojnih sporih je povsem možno, da ni mogoče natančno izpovedati, kdaj in kaj je kdo od vpletenih od koga zahteval, vendar pa tožnik s splošno trditvijo in izpovedjo, da je toženko večkrat pozival, ni zadostil trditvenemu in dokaznemu bremenu.
VSL Sodba I Cpg 356/2019Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek18.12.2019transakcijski račun - načelo hitrosti postopka - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov - načelo enakega obravnavanja upnikov - stečajna masa - izločitveni zahtevek - pridobitev skupnega premoženja - pridobitev lastninske pravice na originaren način - neprerekana dejstva - pravica do zasebne lastnine - nerelevantna dejstva - vedenje o obstoju insolventnosti - nedovoljene pritožbene novote - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - izpodbojno obdobje - ožje povezana oseba - subjektivni element izpodbojnosti - objektivni element izpodbojnosti - postopek osebnega stečaja - predhodno vprašanje - obseg skupnega premoženja zakoncev - delitev skupnega premoženja zakoncev - ugotavljanje deleža na skupnem premoženju zakoncevPostopki izpodbijanja pravnih dejanj v stečajnem postopku po določbah ZFPPIPP so namenjeni uresničevanju načel enakega obravnavanja upnikov (46. člen ZFPPIPP), zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP) in hitrosti postopka (48. člen ZFPPIPP). Upoštevaje ta načela ni mogoča situacija, da bi sodišče, ki odloča o izpodbojnih dejanjih dolžnika in mora postopati še posebej hitro (tretji odstavek 48. člena ZFPPIPP) kot predhodno vprašanje (ali kot samostojni zahtevek oziroma predlog, kot ga je poimenovala toženka) reševalo ugotovitev obsega in razdelitev skupnega premoženja zakoncev. Upoštevaje ureditev postopkov osebnega stečaja sodišče v pravdah o izpodbijanju pravnih dejanj ugodi (ali pa ne, odvisno od ugotovljenega dejanskega stanja) tožbenemu zahtevku tako, da razveljavi učinke pravnega posla in odloči, da tožena stranka prejeto vrne v stečajno maso. Morebitni izločitveni zahtevki (kar so upoštevaje pravila stečajnega postopka...
VSL Sodba II Cp 1923/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek18.12.2019odškodninska odgovornost - vezanost civilnega sodišča na obsodilno kazensko sodbo - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina odškodnine - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - zmanjšanje življenjske aktivnosti - doktrina eggshell skullNovejša sodna praksa je ustaljena pri stališču, da je treba oškodovanca upoštevati takšnega, kot je.
VSL Sklep II Cp 1572/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek18.12.2019nujna pot - ustanovitev nujne potiSPZ sicer omogoča prestavitev/spremembo obstoječe nujne poti, a le lastniku nepremičnine, ki je z njo obremenjena (90. člen SPZ), pod pogojem, da dokaže, da nova pot bolj ustreza kriterijem za ustanovitev nujne poti od prvotne. Nima pa te pravice lastnik tiste nepremičnine, v korist katere je nujna pot ustanovljena.
VSL Sklep I Cpg 785/2019Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek16.12.2019sklep o pravdnih stroških - čas nastanka stroškov - začetek postopka osebnega stečaja - načelo koncentracije - načelo enakega obravnavanja upnikov - prekinitev pravdnega postopka - preizkušanje prijavljenih terjatev - nadaljevanje pravdnega postopka - končanje pravde - prijava stroškov pravdnega postopka v stečaju - procesna predpostavka - odločanje o pravdnih stroškihNe glede na način končanja pravdnega postopka po izpolnitvi pogojev za njegovo nadaljevanje (drugi odstavek 301. člena ZFPPIPP), je predpisana dolžnost navedbe že nastalih stroškov sodnega uveljavljanja terjatve v zahtevku za priznanje terjatve pozitivna procesna predpostavka, ki mora biti izpolnjena, da bi sodišče v pravdnem postopku smelo odločati o zahtevku upnika za povrnitev teh pravdnih stroškov, ki so nastali do začetka stečajnega postopka. Takšna dodatna ovira za uveljavljanje stroškovnega zahtevka v pravdi je utemeljena na načelu koncentracije v stečajnem postopku, saj omogoča, da se že v fazi preizkusa terjatev ugotovi obseg vseh terjatev in z njimi povezanih stroškov, ki vplivajo na možnost poplačila upnikov. Ker v obravnavanem primeru tožena stranka stroškov pravdnega postopka, ki so nastali pred začetkom stečajnega postopka, v stečajnem postopku ni prijavila, navedena procesna predpostavka ni bila izpolnjena, zato zahtevek tožeče stranke za...
VSL Sodba I Cp 1716/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek13.12.2019avtorska pogodba - izobraževanje odraslih - obseg obveznosti - sprememba obveznosti - plačilo obveznosti - izpolnitev obveznosti - neopravljene storitve - pisna oblika pogodbe - naknadni ustni dogovor - sprememba pogodbe - veljavnost dogovoraTožnik do plačila za (neopravljeno) izobraževanje ni upravičen. Dejanska ugotovitev, da je tožnik pristal, da se obseg izobraževanja, ki ga je bil po pogodbi dolžan izvesti, zmanjša za eno skupino, pomeni podlago za zaključek, da sta pogodbeni stranki prvotno sklenjeno pogodbo v tem delu spremenili. In ker sta jo spremenili, tožnik, ne glede na razloge za spremembo, z zahtevkom ne more biti uspešen. Sam po spremenjeni pogodbi ni bil več dolžan izvesti izobraževanja osme skupine, toženka pa mu tega ni bila več dolžna omogočiti, še manj pa plačati. Pritožbeno sodišče ob tem dodaja le še to, da za veljavnost spremembe ni bila potrebna pisna oblika oziroma sklenitev pisnega aneksa, saj OZ v četrtem odstavku 51. člena priznava veljavnost tudi kasnejšim ustnim dogovorom, s katerimi se zmanjšujejo ali olajšujejo obveznosti ene ali druge stranke, če je posebna oblika predpisana samo v interesu pogodbenih strank. In pisna oblika, ki jo za avtorsko pogodbo predpisuje...
VSL Sklep I Cp 2198/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek11.12.2019začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - ničnost darilne pogodbe - ugotovitev ničnosti darilne pogodbe - verjetnost obstoja terjatve - predpostavke za izdajo začasne odredbe - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - objektivna nevarnost - nasprotovanje moralnim načelomTožnica je s stopnjo verjetnosti izkazala, da med toženima strankama sklenjena darilna pogodba nasprotuje moralnim načelom, ker je bila sklenjena z namenom izogniti se poplačilu terjatve na povračilo vlaganj, ki jo ima tožnica zoper toženca. O vsebini podlage za sklenitev navedene darilne pogodbe je sodišče pravilno sklepalo na podlagi ugotovitve, da je bila tožba tožnice na povrnitev vlaganj vložena sredi leta 2013, medtem ko je bila sporna darilna pogodba sklenjena v decembru 2013, iz česar sledi, da je bilo tožencu oziroma bi mu moralo biti že takrat jasno, da bo tožnica vsaj delno s tožbenim zahtevkom uspela, ter dejstva, da si je toženec na nepremičnini zadržal pravico osebne služnosti stanovanja ter prepoved obremenitve in odtujitve v svojo korist.

Izberi vse|Izvozi izbrane