Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 9884cT1DcCUyMDU0Mi8yMDEzJmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmb3JkZXI9ZGF0ZSZkaXJlY3Rpb249ZGVzYw==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSL Sklep I Cp 1524/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek16.10.2019obnova postopka - obnovitveni razlog - kršitev pravil o zastopanju - zastopanje pravne osebe - zakoniti zastopnik - odobritev procesnih dejanj - vročanje sodnih pisanj - vročanje sodnih pisanj pravnim osebam - sedež pravne osebeV sodni praksi je enotno stališče, da se na pomanjkanje procesnih predpostavk, ker stranko ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu upravičen zastopati, lahko sklicuje le stranka, ki v postopku ni bila pravilno zastopana, in ne nasprotna stranka.
VSL Sklep I Cp 1780/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek16.10.2019ureditvena začasna odredba v nepravdnem postopku - ureditev razmerij med solastniki - dokazni standard verjetnosti - težko nadomestljiva škoda - grozeča težko nadomestljiva škodaDo izdaje odločbe lahko sodišče na predlog udeleženca izda začasno odredbo o ureditvi razmerij med solastniki, če to zahtevajo okoliščine primera, zlasti zato, da bi se preprečila znatna premoženjska škoda, samovolja ali očitna krivica za posamezne solastnike oziroma uporabnike.
VSL Sodba I Cp 1310/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek15.10.2019tožba zaradi nedopustnosti izvršbe - skupno premoženje - predhodno vprašanje - pravnomočno rešeno predhodno vprašanje - vloženo izredno pravno sredstvoVloženo izredno pravno sredstvo (revizija) ne more biti utemeljen razlog za prekinitev postopka, oziroma za kakršnokoli čakanje na odločitev v revizijskem postopku.
VSL Sklep I Cp 1127/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek09.10.2019zapuščinski postopek - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - nesporno dejstvo - spor o obsegu zapuščine - vsebina napotitvenega sklepaV sodni praksi se je izoblikovalo stališče, da na pravdo napoteni dediči niso vezani na izrek napotitvenega sklepa, temveč lahko zahtevek oblikujejo drugače in z njim uveljavljajo tudi kaj manj ali kaj več od tistega, kar je vsebovano v napotitvenem sklepu.
VSL Sodba II Cp 598/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek02.10.2019trditveno in dokazno breme - očitna pomota - datum škodnega dogodka - prekoračitev trditvene podlage - dokazna ocena - prometna nesreča - prispevek oškodovancaPosledice hipnega odziva je treba pripisati tistemu, ki je odgovoren za nastanek nevarne situacije.
VSL Sklep II Cp 1066/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek02.10.2019neposlovna odškodninska odgovornost - denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - vzročna zveza med škodnim dogodkom in škodo - zvišanje tožbenega zahtevka - zastaranje odškodninske terjatve - degenerativne spremembe - sprožilni element - upoštevanje davščinZastaranje se veže na obveznost, ne pa na posamične preoblikovane zahtevke v okviru iste obveznosti, sprememba tožbe pa na odločitev o zastaranju ne more vplivati, razen, če se z njo zahteva kakšna nova obveznost oziroma novo nastala škoda.
VSL Sklep I Cpg 875/2018Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek25.09.2019pogodba o leasingu - zavarovalna pogodba - kasko zavarovanje - aktivna legitimacija - materialni interes - nastop zavarovalnega primera - pravica do izjave v postopku - zavrnitev dokaznega predloga - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - enakovrednost dokaznih sredstev - nasprotni dokaz - dokazovanje - premoženjski interes - zavarovalno kritje in nastanek zavarovalnega primeraNi sporno, da tožeča stranka v času zatrjevanega škodnega dogodka še ni bila pravni lastnik delovnega stroja, nosi pa vse tipične rizike lastnika, med drugim tudi nevarnost odtujitve stvari, saj je v pogodbi o leasingu dogovorjeno, da bo predmet leasinga po plačilu vseh obrokov pripadel leasingojemalcu, na leasingojemalcu pa je tudi breme vseh obveznosti, ki izvirajo iz uporabe predmeta leasinga. Nenazadnje iz pogodbe o leasingu izhaja, da v primeru odtujitve predmeta leasinga dolžnost plačila obveznosti tožnice kot leasingojemalca ne preneha in je zato materialni oziroma premoženjski interes, da zavarovalni primer (škoda) ne nastane, podan tudi pri leasingojemalcu. Ker tožena stranka trdi (in dokazuje), da do zatrjevanega škodnega dogodka ni moglo priti, ker naj bi bil zadevni stroj v nasprotju z določbami pogodbe o leasingu prodan družbi s Kosova, tako da je bil iz Slovenije odpeljan že 19. 7. 2015 in ne kdaj kasneje, lahko tožeča stranka še vedno ovrže aktualni...
VSL Sklep Cst 347/2019Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek25.09.2019izvensodno uveljavljanje ločitvenih pravic - ocena vrednosti premoženja - prekluzija navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov - pravočasno navajanje dejstev in dokazov - državna pomoč - odškodnina zaradi razlastitve - prenehanje koncesije - zmotna uporaba materialnega pravaStečajni dolžnik ima pravico do povrnitve prikrajšanja, zato mu ni mogoče v tem okviru povrniti sredstev, ki izvorno niso njegova, pač pa javna sredstva. Če so javna sredstva prispevala k višji vrednosti izločenih žičniških objektov in naprav, je treba ta sredstva odšteti od njihove ocenjene vrednosti pri določitvi nadomestila. Pritožbeno sodišče pritrjuje MO, da izvedenec pri oceni vrednosti žičniških naprav in objektov ni upošteval, da gre v stečajnem postopku za prisilno prodajo. Prav ta predpostavka predstavlja pomembno razliko, ki jo je treba upoštevati pri oceni vrednosti žičniških naprav in objektov. Če žičniške naprave in objekti ne bi bili izločeni iz stečajne mase po 32. členu ZŽNPO, bi se namreč prodajali v stečajnem postopku pod pogoji prisilne prodaje, upoštevajoč načelo hitrosti postopka po 48. členu ZFPPIPP in načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov po 47. členu ZFPPIPP. Ta okoliščina po oceni sodišča druge...
VSL Sklep II Cp 887/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek25.09.2019neposlovna odškodninska odgovornost - prometna nesreča - nateg vratne hrbtenice - dokazovanje z izvedencem - obrazložene pripombe na izvedensko mnenje - višina materialne škode - tek zakonskih zamudnih obrestiČe se stranka ne strinja s pisnim mnenjem izvedenca, mora sodišče izvedenca zaslišati, stranki pa zaradi zagotovitve poštenega kontradiktornega postopka omogočiti, da učinkovito preizkusi tako popolnost izvida kot strokovno utemeljenost mnenja.
VSL Sklep I Cp 1634/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek19.09.2019tožba za izselitev iz stanovanja - predhodno vprašanje - prekinitev pravdnega postopka - skupno premoženje - tožba na ugotovitev obsega skupnega premoženja - skupna lastnina - skupna lastnina stanovanja - uporaba stanovanja v skupni lastniniV obravnavani zadevi je tožnica vložila tožbo za izselitev toženca iz stanovanja, kjer sta skupaj prebivala. Toženec se je branil z nasprotno tožbo, v kateri je ugovarjal, da je stanovanje skupno premoženje, zato je tožničin zahtevek po izselitvi neutemeljen. Odločitev o tožbenem zahtevku za izselitev toženca je odvisna od ugotovitve predhodnega vprašanja, ali stanovanje predstavlja skupno premoženje. V tem primeru sta pravdni stranki skupna lastnika in nobeden od njiju nima na razpolago zahtevka za izselitev drugega, saj imajo skupni lastniki pravico stvar skupaj uporabljati. Po v času vložitve tožbe veljavnimi določili ZZZDR in sedaj veljavnimi določili DZ skupno premoženje nastaja v času obstoja zakonske zveze po sili zakona. Zakonca kot skupna lastnika pridobita lastninsko pravico na skupnem premoženju na originarni način.
VSL Sklep II Cp 1344/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek18.09.2019obvezne sestavine pritožbe - podpis - nepopolna vloga - lastnoročni podpis - pravica do pritožbe - izvirnost podpisa - fotokopija podpisaPodpis tožnikovega pooblaščenca na pritožbi zraven odvetniškega žiga, fotokopiran ali natisnjen (ne pa lastnoročno neposredno na papir zapisan), v dvomu zadošča za popolnost pritožbe.
VSL Sodba II Cp 893/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek18.09.2019pripoznava tožbenega zahtevka - nedopustno razpolaganje s tožbenim zahtevkom - zloraba pravic - osebna služnost - priposestvovanje osebne služnosti - obstoj pravice - trajanje priposestvovanja - pravni naslov - priposestvovalna doba - sodna praksa - sodna praksa kot pravni vir - ustaljena sodna praksa - pravična posest - veljaven pravni naslov - konfesorna tožbaPravna naslova za pridobitev osebnih služnosti po SPZ sta le pravni posel ali sodna odločba, priposestvovanje (pridobitev na podlagi zakona) pa ne. Skladno s prvim odstavkom 266. člena SPZ ostanejo stvarne pravice, pridobljene pred uveljavitvijo SPZ, v veljavi z vsebino, kot jo določa ta zakon. To velja tudi za stvarne pravice, ki so bile do uveljavitve SPZ pridobljene na pravnih temeljih, ki jih SPZ ne pozna več (torej tudi za priposestvovanje osebnih služnosti). Glede priposestvovalne dobe, ki je začela teči pred uveljavitvijo SPZ, zakon v 269. členu SPZ določa, da se upoštevajo določbe SPZ. To pomeni, da priposestvovalna doba od 31. 12. 2002 lahko teče le za tiste stvarne pravice, ki jih je mogoče priposestvovati tudi po določbah SPZ. Ker SPZ določb o priposestvovanju osebnih služnosti nima, navedenega pravnega določila ni mogoče uporabiti v primerih, kadar se pogoji za pridobitev osebne služnosti s priposestvovanjem še niso izpolnili do dneva uveljavitve SPZ (1....
VSL Sodba II Cp 1081/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek18.09.2019odškodnina zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranega premoženja - zastaranje tožbenega zahtevka - sprememba tožbe - solidarnost na upniški strani - odškodninska podlaga - prekinitev zastaranja - začetek teka zastaralnega roka - vrnitev denacionaliziranega premoženja - denacionalizacijska odločba - pasivna legitimacija - prepoved razpolaganja po ZDen - uporaba denacionalizirane nepremičnine - višina koristi - najemnina - hipotetična najemnina - zakonske zamudne obresti - nečista denarna terjatevOdločanje o enotni zahtevi denacionalizacijske upravičenke za vrnitev nacionalizirane nepremičnine je bilo dolgotrajno, predvsem pa razdrobljeno. Ob upoštevanju takega poteka postopka pa je prestrogo stališče, da bi moral prvi tožnik za del stavbe (ki v naravi predstavljajo le del kletnih prostorov) že v roku petih let po pravnomočnosti delne odločbe z dne 18. 10. 1995 vložiti tožbo, za ostale prostore (v isti) stavbi pa kasneje. Tako stališče bi prekomerno poseglo v pravico prvega tožnika do nadomestila po 72. členu ZDen. Nenazadnje je bila šele s pravnomočnostjo odločbe, ki je bila izdana v obnovljenem postopku, jasna celotna višina prikrajšanja. Višina koristi se lahko ugotavlja bodisi preko metode hipotetične najemnine bodisi z upoštevanjem dejanskih najemnin iz konkretnih najemnih razmerij (pa tudi na druge načine), vendar pa v konkretnem primeru uporaba metode z upoštevanjem najemnine iz najemnega razmerja med prvo toženko in podjetjem L. ne pride v...
VSL Sodba II Cpg 350/2019Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek16.09.2019gospodarski spor majhne vrednosti - prodajna pogodba - nastanek obveznosti - temelj terjatve - odgovor na tožbo - domneva o priznanju dejstev - pomanjkljiva trditvena podlaga - nedopustne pritožbene novoteRačun oziroma izstavitev računa ni pogoj za nastanek obveznosti, saj lahko tožeča stranka svoje terjatve uspešno vtožuje tudi brez izstavljenega računa. Bistveno je, da obstoji temelj terjatve oziroma zahtevka. Tožena stranka se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na svoje navedbe v dopisih, ki ju je priložila ugovoru zoper sklep o izvršbi, saj dokazi ne morejo nadomeščati pomanjkljive trditvene podlage. V pritožbi povzete navedbe iz teh dopisov pa predstavljajo nedopustne pritožbene novote
VSK Sklep I Cp 432/2019Višje sodišče v KopruCivilni oddelek13.09.2019upoštevanje prepozne pritožbe - izročitev dela zapuščine - dediščinska tožbaTemeljnih načel zemljiškoknjižnega postopka (načelo pravnega prednika, publicitetni učinki vpisov) ni mogoče prezreti, ne glede na to, da se zakoniti zastopnik države, v korist katere je bil leta 2015 sklep o dedovanju izdan, po štirih letih z razveljavitvijo odločbe strinja. Primer, kot je obravnavani, izrecno ureja tretji odstavek 130. člena ZD, ki določa, da ima dedič, ki se zglasi potem, ko je bila zapuščina izročena državi, pravico zahtevati, naj se mu zapuščina oziroma njen pripadajoči del izroči.
VSL Sodba in sklep I Cp 974/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek11.09.2019ničnost - ničnost pogodbe - ničnostni razlogi - prevara - goljufiv namen - domneva dobre vere - dokazna ocena - trditveno in dokazno bremeV obravnavani zadevi je za odločitev o primarnem zahtevku ključna ugotovitev, ali je toženec vedel, da ni lastnik, pa je to zamolčal in s tem prevaral tožečo stranko. Zahtevan je goljufivi namen, to je, da je vedel, in ne (samo) stopnja malomarnosti, to je, da bi moral ali mogel vedeti, da ob prodaji ni bil lastnik. Kot utemeljeno opozarja toženec v pritožbi, sodišče ni ugotovilo nobene konkretne okoliščine, na podlagi katere bi lahko bilo prepričano, da je ob prodaji v letu 2012 vedel, da ni bil solastnik nepremičnine. V odsotnosti konkretnih okoliščin, ki bi dokazovale toženčevo vedenje, utemeljitev odločitve (zgolj) na splošnih izkustvenih pravilih ne zadostuje in bi sodišče prve stopnje moralo sklepati po dokaznem bremenu strank. Prodaja tuje nepremičnine v odsotnosti goljufivega namena ne nasprotuje morali in pogodba iz tega razloga ni nična, kot je zmotno zaključilo sodišče prve stopnje.
VSL Sodba II Cp 825/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek11.09.2019zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilskega kaska - prometna nesreča - izguba zavarovalnih polic - domneva o vinjenosti voznika - obvestilo policiji o prometni nezgodi - izmik preizkusu alkoholiziranosti - vzročna zveza med alkoholiziranostjo voznika in nastalo škodoZa izmikanje preiskavi alkoholiziranosti gre tudi v primeru, če je zavarovanec imel možnost, da bi o prometni nesreči in o poškodovanih oziroma uničenih stvareh obvestil policijo, pa tega ni storil, niti ni na drug način poskrbel za preizkus alkoholiziranosti.
VSL Sklep II Cp 1561/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek11.09.2019odvetniški stroški - nagrada za delo odvetnika - nagrada za zastopanje več oseb - povečanje nagrade zaradi zastopanja več oseb - nagrada za postopek - nagrada za narok v ponovljenem postopku - povišanje količnikaPritožba pravilno poudarja, da se v skladu s Tar. št. 1200 za to zadevo relevantnega ZOdvT nagrada odvetnika zaradi zastopanja več oseb poveča le za postopek (oziroma za posel), ne pa tudi za posamezna opravila ali na splošno. Zato je sodišče prve stopnje to povišanje napačno upoštevalo tudi v zvezi z nagrado za zastopanje na naroku oziroma materialnimi stroški. Zmotno je pritožbeno sklicevanje na omejitev iz 3. točke Tar. št. 1200 v zvezi z nagrado za postopek z revizijo (izrednimi pravnimi sredstvi), za katero količnik znaša 2,0 (češ da že nagrada za omenjeni postopek po Tar. št. 3300 določa/dosega količnik 2,0). Prej omenjena določba namreč ne govori, da vsota (osnovnega) količnika in vseh povišanj ne sme prekoračiti količnika 2,0, ampak da tega ne sme presegati „le“ vsota vseh povišanj (torej brez upoštevanja (osnovnega) količnika). Zato je za presojo upravičenosti povišanja nagrade zaradi zastopanja več oseb okoliščina, koliko znaša (osnovni)...
VSL Sklep II Cp 1242/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek11.09.2019družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - izključitev družbenika iz družbe - postopek izključitve - izstop družbenika iz družbe - sodna poravnava - sodni izstop družbenika - prenehanje poslovnega deleža - prenos poslovnega deleža - izplačilo ocenjene vrednosti poslovnega deleža - razlaga sodne poravnave - pasivna legitimacija družbe - zastaranje - začetek teka zastaranja - konstitutiven učinek - deklaratornost vpisa v sodni register - splošni petletni zastaralni rok - triletni zastaralni rokSodno poravnavo z dne 14. 3. 2008, sklenjeno med tožnikom in drugim (preostalim) družbenikom J. K., je treba razumeti za sodni izstop tožnika iz družbe (to je tožene stranke), zaradi česar je (v skladu s prvim odstavkom 502. člena ZGD-1) prišlo do prenehanja njegovega poslovnega deleža in vseh z njim povezanih pravic ter obveznosti. Glede družbenika, ki je iz družbe izstopil, pa peti odstavek 502. člen ZGD-1 določa, da ima ta pravico do izplačila ocenjene vrednosti svojega poslovnega deleža po stanju ob izstopu, pri čemer mu mora družba (ki nastopa kot zavezanec) to vrednost izplačati najpozneje v treh letih od dneva izstopa z obrestmi po obrestni meri, po kateri se obrestujejo bančni denarni depoziti na vpogled. V obravnavanem primeru je tako za izplačilo ocenjene vrednosti poslovnega deleža pasivno legitimirana toženka. Pravnomočna sodba o izstopu družbenika iz družbe z omejeno odgovornostjo ima konstitutiven učinek in da je zato vpis v sodni register (zgolj)...
VSL Sklep II Cp 1096/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek11.09.2019vzdrževanje skupnih delov večstanovanjske stavbe - načrt vzdrževanja večstanovanjske stavbe - nasprotni udeleženci - etažni lastniki stavbe kot nujni sosporniki - začasni zastopnik - pogoji za postavitev začasnega zastopnika - postavitev začasnega zastopnika - vročanje na naslovu dejanskega prebivališča - dejansko prebivališče - neznano bivališče - ugotavljanje dejanskega prebivališča - plačilo predujmaZ novelo ZPP-E spremenjeni 143. člen nalaga sodišču lastno raziskovalno aktivnost v primeru, če se ugotovi, da je tisti, ki naj se mu vroči pisanje, na naslovu, na katerega naj bi se opravila vročitev, neznan. V skladu s prehodnimi določbami ZPP-E se spremenjena določba 143. člena uporablja tudi za postopek, začet pred začetkom uporabe tega zakona, torej v skladu s 37. členom ZNP, od dne 14. 9. 2017 tudi v obravnavanem postopku.

Izberi vse|Izvozi izbrane