Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 10557cT1DcCUyMDU0Mi8yMDEzJmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmb3JkZXI9ZGF0ZSZkaXJlY3Rpb249ZGVzYw==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSK Sklep IV Cp 542/2020Višje sodišče v KopruCivilni oddelek11.12.2020določitev preživnine za mladoletnega otroka - preživninske zmožnosti staršev - preživninske potrebe otroka - kreditRes je sicer, da izdatek, namenjen pridobivanju premoženja, praviloma ni okoliščina, ki bi lahko pripeljala do ocene o neugodnejši premoženjski sliki preživninskega zavezanca, vendar v tem primeru to ne drži. Če je namreč sodišče štelo, da materi oddajanje nepremičnine prinese v povprečju 500,00 EUR mesečno, je logično posledica tudi to, da je treba od najemnin odbiti znesek, ki ga mora mesečno odplačevati, da ta prihodek pridobi.
VSL Sklep IV Ip 1579/2020Višje sodišče v LjubljaniIzvršilni oddelek11.11.2020izvršilni stroški - stroški izvršitelja - povrnitev stroškov izvršitelja - obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja - zahteva upnika, da o obračunu odloči sodišče - zahteva za preizkus obračuna - predložitev obračuna - rok za predložitev obračuna izvršitelja - instrukcijski rok - prekluzivni rokSodna praksa je doslej štela, da je rok določen v drugem odstavku 62. člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja prekluziven in da v primeru, da izvršitelj rok zamudi, izgubi pravico do plačila stroškov za opravljena izvršilna dejanja. Po prepričanju pritožbenega sodišča je več razlogov, ki kažejo na to, da je navedeni rok instrukcijski. Izvršitelj ni stranka, ampak je izpolnitveni pomočnik sodišča. Običajno so roki, ki so določeni za stranke, prekluzivni, za sodišče pa instrukcijski. Ob odsotnosti izrecne zakonske ureditve, da je rok prekluziven, je treba šteti, da gre za instrukcijski rok. ZPP v 110. členu govori o tem, da če rok ni določen z zakonom, ga sodišče določi glede na okoliščine primera. Ne ZPP in ne ZIZ ne govorita o tem, da bi se rok v obravnavanem primeru določil s podzakonskim aktom, ampak ZIZ v 38.c členu določa samo, da predloži izvršitelj sodišču upnikovo zahtevo »takoj«. Gre za pravni standard, ki ga mora napolniti...
VSC Sodba Cp 396/2020Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek11.11.2020nepošteni pogodbeni pogoji - potrošniška pogodbaGlede na zgoraj povzeta ugotovljena dejstva, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo navedene določbe ZVPot in je pravilno presodilo, da sta nepoštena do toženca pogodbena pogoja o avtomatičnem podaljšanju pogodbe za 12 mesecev, če toženec vsaj dva meseca pred iztekom roka veljavnosti pogodbe ne odpove pogodbe in da toženec lahko veljavno odpove pogodbo samo na en način, to je pisno priporočeno po pošti.
VSC Sklep Cp 410/2020Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek05.11.2020stroški postopka - nujni enotni sosporniki - pripoznava zahtevka - povrnitev pravdnih stroškov - povod za tožbo - stroški, ki jih povzročijo posamezni sosporniki s posebnimi pravdnimi dejanjiDrži, da tretji toženec ni dal povoda za tožbo in je tožbeni zahtevek pripoznal, a je njegova pripoznava neučinkovita. Po presoji pritožbenega sodišča se v takšni situaciji za povrnitev stroškov tretjega toženca, ki je nujni in enotni sospornik (materialnopravno povezan z ostalima tožencema) ni mogoče opreti na 157. člen ZPP, ampak je o stroških tretjega toženca mogoče odločiti le na podlagi zanj ugodne razlage četrtega odstavka odstavka 161. člena ZPP v smeri, da mu ni treba kriti tožničinih stroškov. Ker tretji toženec ni dal povoda za tožbo (in je tožbeni zahtevek pripoznal že v odgovoru na tožbo) je obveznost povrnitve tožničinih pravdnih stroškov nastala le za prvega toženca, ki je dal povod za tožbo, ni pa tretji toženec zaradi svoje neločljive povezanosti z ostalima dvema tožencema upravičen do povrnitve svojih pravdnih stroškov od tožnice (po 157. členu ZPP), saj je tožnica s tožbenim zahtevkom zoper nujne in enotne sospornike v celoti uspela.
VSM Sodba I Cp 644/2020Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek03.11.2020nepremoženjska škoda - odgovornost države za protipravno ravnanje državnega organa - kvalificirana protipravnostPri presoji, ali je ravnanje nosilcev oblasti protipravno, je potrebno izhajati iz narave njihovega dela. O protipravnem ravnanju Varuha kot državnega organa lahko govorimo le takrat, ko gre za kvalificirano stopnjo protipravnosti, kar pomeni, da ni protipravno vsakršno ravnanje Varuha, s katerim se prizadeti subjekt ne strinja.
VSM Sodba I Cp 611/2020Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek27.10.2020prikrajšanje solastnika - souporaba nepremičnine - privolitev v prikrajšanje - uporabnina za nepremičnino - onemogočanje uporabe nepremičnine solastnikuNa podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnik privolil v svoje prikrajšanje, ki mu je nastalo, ker nepremičnine ni uporabljal, ni pa uspel dokazati, da bi mu toženke onemogočale souporabo nepremičnine.
VSM Sodba I Cp 664/2020Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek20.10.2020sporen temelj in višina odškodnine - prometna nesreča - vzročna zveza - predhodna poškodba oškodovanca - sopotnik v vozilu - dokazna ocena vseh dokazov - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne poškodbe potnika - nepremoženjska škoda zaradi strahu - pravična denarne odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - zmotna uporaba materialnega prava - konkretizacija pritožbenih očitkov - dokazni standard za odmero odškodnine za nepremoženjsko škodoSodišče je nato na podlagi dokazne ocene izvedeniškega mnenja, izpovedbe tožnika ter vpogledane listinske dokumentacije zaključilo, da je tožnik uspel dokazati, da je vse zatrjevane poškodbe utrpel v obravnavanem škodnem dogodku (z zahtevanim dokaznim standardom nad polovične verjetnosti)
VSM Sodba I Cp 607/2020Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek20.10.2020solastnina - souporaba nepremičnine - uporabnina za nepremičnino - neupravičena obogatitev - zamenjava ključavnice - izročitev ključev - (ne)prostovoljnost izselitveEnotno stališče sodne prakse torej je, da v kolikor solastnik drugemu solastniku uporabe nepremičnine ne preprečuje, slednji pa souporabe ne zahteva, je na svoje prikrajšanje pristal, v posledici česar temu solastniku uporabnina ne pripada.
VSL Sklep I Cpg 551/2020Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek14.10.2020odmera nagrade izvedencu - izjemno zahtevno izvedensko mnenje - dodatna dokumentacija - podzakonski predpis - Evrokodi - evropski standardi - stroški izvedenca - materialni stroški izvedenca - dejanski stroškiDejstvo, da je bilo potrebno obsežni statični izračun (katerega del je bil priložen izvedenskemu mnenju) 'izvrednotiti' po veljavnih predpisih (tj. Evrokodih), in sicer za posamezne obtežbe, ki bi morale biti upoštevane v osnovnem statičnem izračunu dobavitelja jeklenega šotora ter še po dejanskih obtežbah, pri katerih se je objekt porušil, je namreč sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, ko je pojasnilo, da iz pisnega izvedenskega mnenja (pod točko 5.0 z naslovom "Upoštevana dokumentacija, zakoni, predpisi in viri", med katerimi so tudi Evrokodi) sicer izhaja, da je izvedenec pri izdelavi mnenja poleg dokumentacije v spisu upošteval še pravne predpise s področja gradbeništva, da pa ti ne predstavljajo dodatne dokumentacije v smislu 38. člena Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih. Prav tako je zavzelo pravilno stališče, da Evrokodi ne predstavljajo dodatne dokumentacije, ker gre za uporabo strokovnega znanja izvedenca, kar pa je...
VSC Sklep II Ip 335/2020Višje sodišče v CeljuIzvršilni oddelek14.10.2020fikcija vročitve - iztek roka - obvestilo o prispelem pisanjuZa nastop fikcije je tako odločilno kdaj je bilo naslovniku puščeno obvestilo o prispelem pisanju in iztek 15-dnevnega roka, kar pomeni na zadnji dan 15-dnevnega roka. Fikcija vročitve ne nastopi z dnem, ko je naslovniku puščeno pisanje po izteku roka.
VSL Sodba I Cpg 345/2020Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek13.10.2020podizvajalec - neposredno plačilo podizvajalcu - pomanjkljiva trditvena in dokazna podlaga - nedovoljeni informativni dokazi - odškodninski zahtevek - protipravnost ravnanja - pasivna legitimacijaVišje sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da okoliščine obravnavane zadeve ne utemeljujejo dopustitve informativnega dokaza za ugotavljanje obsega zatrjevanih del kot podizvajalca S., d. d. Ne drži, da dejstva, ki bi jih tožnik moral dokazati, niso v njegovem zaznavnem območju. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da tožnik ne more s pričami nadomestiti konkretnih trditev o tem, katera dela je opravil. Te informacije najbolje pozna tožnik, zato ne drži, da niso v njegovem zaznavnem območju, da bi bil posledično informativni dokaz dopusten.
VSL Sodba I Cp 1593/2020Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek13.10.2020postopek osebnega stečaja - procesna sposobnost v času vložitve tožbe - pomanjkanje procesne sposobnosti - stečajni upravitelj kot zakoniti zastopnik - odpravljiva pomanjkljivost - konec postopka osebnega stečaja - prenehanje zastopanja - prenehanje pravic in dolžnosti zakonitega zastopnika - konkludentna izjava volje - odobritev neupravičeno zastopanega - naknadna odobritev procesnih dejanj - veljavnost pooblastila - veljavnost pooblastila po začetku osebnega stečaja - sklep o odpustu obveznostiV začetni fazi postopka toženca kot procesno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik, kar je tedaj pomenilo bistveno kršitev določb postopka po 11. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Pri tem pa je napačno pritožbeno stališče, da bi moralo prvo sodišče zavreči tožbo kot nedovoljeno, saj je šlo za odpravljivo pomanjkljivost. Prvo sodišče bi moralo (če bi vedelo, da toženec nima procesne sposobnosti) pozvati tožnico, da popravi tožbo tako, da navede toženčevega zakonitega zastopnika, kateremu bi nato vročilo tožbo s pozivom za odgovor nanjo. S tem bi bila „začetna“ bistvena kršitev določb postopka po omenjeni 11. točki sanirana.
VSL Sodba I Cpg 19/2020Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek08.10.2020neposlovna odškodninska odgovornost - obstoj poslovnega razmerja - javnopravna odškodninska odgovornost države - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - trditveno in dokazno breme - pravno odločilna dejstva - vezanost sodišča na pravno kvalifikacijo - fiduciarna cesija - izvršljiv notarski zapis - izvršilni naslov - zavarovana terjatev - sredstvo zavarovanja - imetništvo terjatve - obvestilo dolžniku o fiduciarni cesiji - sodni depozit - položitev dolgovane stvari pri sodišču - učinek položitve - posledice položitve denarnega zneska na sodni depozit - pogoji za izplačilo sredstev - neustrezen pogoj - protipravnost ravnanja - sodba presenečenja - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do izjave stranke - razlogi o odločilnih dejstvihPogodba o zavarovanju (fiduciarna cesija) med tožečo stranko in X. je bila sklenjena v izvršljivem notarskem zapisu. O fiduciarni cesiji je bila tožena stranka obveščena 6. 6. 2012. Torej bi lahko tožena stranka od tega datuma dalje del terjatve (v višini 500.000,00 EUR), ki je bila na podlagi sodnih odločb prisojena X. iz naslova odškodnine zaradi odstopa od Krovne pogodbe, veljavno izpolnila le novemu upniku, to je tožeči stranki. S fiduciarno cesijo se je namreč spremenilo imetništvo terjatve. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je tožena stranka s tem, ko je znesek odškodnine prisojene X. na podlagi sodbe VSRS III Ips 66/2013 z dne 19. 11. 2013 položila na sodni depozit in neutemeljeno določila za tožečo stranko izključujoče pogoje za poplačilo iz sodnega depozita, ravnala v nasprotju s pravili obligacijskega prava. Zato je podana protipravnost. Tožena stranka je bila odgovorna oziroma je nosila riziko za pravilno določitev pogojev za poplačilo...
VSC Sodba Cp 252/2020Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek08.10.2020najemna pogodba - poslovni najem - sodna odpoved - uporabnina - najemnik - povzročitev škode - premoženjska škoda - sklepčnost - zastaranjeOčitek pomanjkljivega materialnega procesnega vodstva glede tožbenega zahtevka za plačilo najemnine ni utemeljen, saj sodišče prve stopnje v konkretnem primeru ni bilo dolžno še dodatno pozivati tožnika, naj svoje zahtevke v zadostni meri specificira. Tožnika, ki ga je zastopala pooblaščena odvetnica, sta v tej smeri namreč izrecno na prvem naroku za glavno obravnavo in še v vlogi, ki je bila vložena takrat, opozorila toženca. Pravdna stranka se lahko na listine sklicuje le v okviru manjše, samo dodatne konkretizacije že podanih trditev, ne pa na način, da predložene listine nadomestijo dolžnost stranke podati v zadostni meri konkretizirano trditveno podlago. Pritrditi velja pritožbenim očitkom, da je tožnik deloma podal zadostno trditveno podlago glede odločitve o zahtevku za plačilo najemnin od marca 2011 do primopredaje 10.6.2013 oziroma kot bo pojasnjeno v nadaljevanju te obrazložitve za plačilo uporabnine. Tožnik je v pripravljalni vlogi z dne 13.8.2014...
VSM Sklep I Ip 525/2020Višje sodišče v MariboruIzvršilni oddelek07.10.2020izvršba na podlagi izvršilnega naslova - pravnomočna sodna odločba - primeren izvršilni naslov - določnost izreka sklepa - obrestovanje obresti - dovolitev izvršbeVse terjatve, ki jih upnik uveljavlja v predlogu za izvršbo, morajo opredeljeno izhajati iz izvršilnega naslova na način, da je razviden predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti (prvi odstavek 21. člena ZIZ). Nikakor ne zadošča, da je določena terjatev utemeljena na podlagi zakona, za kar se zavzema upnik, ampak mora biti ta opredeljena v samem izvršilnem naslovu. Upnikovo razumevanje bi nedopustno vodilo do tega, da bi izvršilno sodišče sámo presojalo konkretno vsebino terjatve in s tem odločalo preko oziroma mimo vsebine izvršilnega naslova.
VSC Sklep III Cpg 77/2020Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek07.10.2020prekinitev postopka - predhodno vprašanjeČetudi se bo v zadevi P 462/2017 odločalo o vprašanju kdo ima oziroma je imel posest nad nepremičnino in je to sporno v obravnavani zadevi, v dejanskih okoliščinah slednje ne bi bilo ekonomično, smotrno, če bi sodišče prve stopnje prekinilo postopek.
VSL Sklep II Cp 1622/2020Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek07.10.2020zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - oprostitev plačila sodne takse - dohodki upravičenca in družinskih članov - premoženje upravičenca - posredno indično sklepanje - posredno indično ugotovljena dejstva - socialna ogroženost - ogroženost preživljanja prosilcaTaksna oprostitev je dobrota, namenjena osebam, ki brez škode za svoje preživljanje ne bi zmogle plačila sodnih taks. O tem, ali oseba ta kriterij izpolnjuje, pa se lahko prepriča sodišče tudi posredno, indično, in ne presoja zgolj dohodkov, ki so zavedeni v uradnih evidencah.
VSC Sklep Cp 347/2020Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek01.10.2020izostanek z naroka - sodba na podlagi odpovedi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopkaSodišče prve stopnje je sodbo na podlagi odpovedi izdalo na podlagi prvega odstavka 282. in 317. člena ZPP, ker tožnik kljub pravilnemu vabljenju ni pristopil na prvi narok za glavno obravnavo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je z navedenim sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP). Prvi odstavek 282. člena ZPP v zvezi s 317. členom ZPP ne omogočata izdaje sodbe na podlagi odpovedi iz razloga, ker pravilno vabljena tožeča stranka ni pristopila na prvi narok za glavno obravnavo.
VSC Sodba Cp 345/2020Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek30.09.2020skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - delež na skupnem premoženju - posebno premoženje zakonca - prispevek zakonca - ugovor nadpolovičnega deleža - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženjeV skladu s stališčem novejše sodne prakse je potrebno procesno ravnanje tožene stranke v primeru podanega zgolj ugovora posebnega premoženja ocenjevati upoštevajoč okoliščine posameznega primera, tako da je v primeru, ko tožena stranka svojo pravno tezo, da je sporno premoženje njeno posebno premoženje, utemeljuje z dejanskimi trditvami, ki po svoji naravi izpodbijajo domnevo enakih deležev na skupnem premoženju, potrebno te njene trditve upoštevati v okviru oziroma tudi kot ugovor višjega deleža. Ob dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje, da sta stanovanje podedovala tožnik in njegova sestra, torej ne samo tožnik, da sta bila solastnika tega stanovanja vsak do 1/2, je materialno pravno, t.j. v skladu s 1. odstavkom 51. člena ZZZDR, napačen zaključek sodišča prve stopnje, da je to stanovanje (v celoti) predstavljajo posebno premoženje tožnika, saj je ob pravilni uporabi materialnega prava zaključiti, da je posebno premoženje tožnika predstavljal le...
VSL Sodba II Cpg 504/2020Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek28.09.2020gospodarski spor majhne vrednosti - omejeno navajanje dejstev in predlaganje dokazov - nedovoljeni pritožbeni razlogi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - podjemna pogodbaPo določbi 451. člena ZPP lahko postopku v sporih majhne vrednosti (kot je obravnavani) tožena stranka navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze samo v odgovoru na tožbo. Navedeno pomeni, da lahko tožena stranka v svoji vlogi, ki sledi odgovoru tožeče stranke na navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo, odgovarja zgolj na navedbe tožeče stranke v prej navedeni pripravljalni vlogi. Po 453. členu ZPP pa je sankcija za ravnanje stranke, ki nasprotuje določilom 451. in 452. člena ZPP, ta, da sodišče dejstev in dokazov, ki so navedeni prepozno, ne sme upoštevati.

Izberi vse|Izvozi izbrane