Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 9884cT1DcCUyMDU0Mi8yMDEzJmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmb3JkZXI9Y29kZSZkaXJlY3Rpb249ZGVzYw==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSL sodba I IV Cp 1005/2013Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek24.04.2013znižanje preživninePri določanju preživnine ne gre zgolj za računsko operacijo, ki naj bi se na koncu izšla z matematično popolnim izidom, pač pa za vrednotenje vrste in višine potreb otroka ter zmožnosti staršev in je zato končna višina vseh ugotovljenih potreb lahko le njihova ocena, tako da v pritožbi izpostavljena razlika v višini 6,00 EUR ne more v ničemer vplivati na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, ki je rezultat vrednostne in ne numerične operacije, ter ustreza trenutnim zmožnostim obeh toženčevih staršev.
VSM sklep I Ip 996/2013Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek05.12.2013izvršba za izterjavo nedenarne terjatve - ugovor po izteku roka - služnost hoje in vožnjeSodišče prve stopnje se je pri tem pravilno oprlo na izvršiteljevo poročilo z dne 19. 5. 2011, iz katerega jasno izhaja, da je bil sporni betonski zid odrezan na nivo služnostne poti in da je dolžnik odstranil določene ovire, še vedno pa je bil le delno omogočen prehod po služnostni poti. Iz izvršilnega naslova namreč jasno izhaja, da sta dolžnika dolžna ne le odstraniti betonski zid, temveč upniku omogočiti, da ta neovirano izvaja soposest hoje in vožnje preko parc. št. X do dovozne poti.
VSM sklep I Ip 920/2014Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek05.12.2014nepremičninska izvršba - prednostna pravica do poplačila iz kupnine - terjatev zakonite preživnine - obseg prednosti - načelo realitetne prioritete - ustavnoskladna razlaga - meje dopustne (ustavnoskladne) razlage zakonskega besedila - ustavno načelo delitve oblasti - jasnost besedila - namenska razlaga - sistemska razlaga - argument koherence - posebno ustavno varstvo otrokovih pravic - pravica do zasebne lastnine - tehtanje ustavnih pravic - praktična konkordancaSodišče prve stopnje je razdelilo kupnino tako, da je upoštevalo prednostno poplačilo za preživninske terjatve omejeno le za zadnje leto, kar je v nasprotju z jasno zakonsko vsebino določila 3. točke prvega odstavka 197. člena ZIZ, ki tovrstno omejitev opredeljuje le za prispevke za socialno zavarovanje, ne pa tudi za ostale v 3. točki navedene terjatve, med njimi terjatve zakonite preživnine.
VSM sklep I Ip 911/2015Višje sodišče v MariboruIzvršilni oddelek09.02.2015plačilo predujma - rok - podaljšanje roka - proračunski porabnikČeprav je upnik proračunski porabnik in mora spoštovati pravila ZIPRS1415 za izvrševanje proračuna, ga to ne odvezuje obveznosti iz drugega odstavka 110. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Tako kot vsaka druga stranka mora tudi upnik Republika Slovenija v predlogu za podaljšanje roka za plačilo predujma zatrjevati obstoj upravičenih razlogov.
VSM Sklep I Ip 891/2017Višje sodišče v MariboruIzvršilni oddelek29.11.2017motenje posesti - objektivne meje pravnomočnosti - časovne meje pravnomočnosti - prisilna izvršbaS sklepom o izvršbi je sodišče dopustilo izvršbo le glede protipravnega stanja, ki je obstajalo v času izdaje sklepa. Upnik izven meja pravnomočnega izreka sklepa o motenju posesti ter pravnomočnega sklepa o izvršbi nima varstva v vseh mogočih situacijah, za vsa motilna dejanja, ki so/bodo nastajala v bodoče, v nedoločenem času po izdaji sklepa o izvršbi. V nasprotnem primeru bi bil ta izvršilni postopek odprt časovno neomejeno. Upnik se bo moral za dosego želenega, to je vožnje tudi z večjimi dostavnimi vozili po parceli dolžnikov, poslužiti drugih možnosti, ki mu jih dopušča pravni red.
VSL sklep I Ip 748/2015Višje sodišče v LjubljaniIzvršilni oddelek22.04.2015notarski zapis – primernost za izvršbo – primerna opredelitev obveznosti – določljivost obveznosti – revolving kredit – razlaga pogodb – informativni dokazPrimerna opredelitev obveznosti v izvršilnem naslovu ne sme puščati nobenih dvomov o tem, kakšna obveznost je dolgovana, in od izvršilnega sodišča zaradi načela stroge formalne legalitete ne sme terjati dodatnega vsebinskega odločanja.Pogodba o revolving kreditu v skladu s sodno prakso res ne more predstavljati primernega izvršilnega naslova, tudi če je sklenjena v obliki notarskega zapisa, saj običajno manjka obseg izpolnitve kredita oziroma je obseg terjatve nedoločen. V času sklenitve pogodbe namreč ni jasno, v kolikšni višini bo kreditojemalec kredit črpal, zato ni mogoče določiti, kolikšna bo obveznost, na tako nedoločno obveznost pa soglasja o neposredni izvršljivosti ni mogoče vezati. V konkretni situaciji dejstvo, da je bila sklenjena taka pogodba, na določnost oziroma določljivost terjatve ne vpliva, saj je bila višina terjatve znana in natančno določena z notarskim zapisom, ki je bil sklenjen en mesec po skrajnem roku za črpanje kredita, kot je bil...
VSM sklep I Ip 728/2016Višje sodišče v MariboruIzvršilni oddelek28.09.2016začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - obstoječe premoženje dolžnika - kumulativnost pogojev za izdajo začasne odredbe - že izpolnjeni pogoji za izvršbo - namen zavarovanja z izdajo začasne odredbe - izvršba na terjatev, da se izročijo ali dobavijo premičnineIz predpostavk za izdajo začasne odredbe po 270. členu ZIZ ter primeroma naštetih začasnih odredb v 271. členu ZIZ je razvidno, da vse posegajo na dolžnikovo obstoječe premoženje, ki naj bi se zagotovilo za bodočo izvršbo. Le dolžnikovo premoženje je namreč mogoče odtujevati, skrivati ali kako drugače z njim razpolagati, s čimer je podana nevarnost, da bo uveljavitev upnikove terjatve onemogočena ali precej otežena po drugem odstavku 270. člena ZIZ.- Po določbi 267. člena ZIZ je mogoče začasno odredbo izdati pred uvedbo sodnega postopka, med postopkom, kot tudi po koncu postopka, dokler niso podani pogoji za izvršbo. Začasno varstvo upnika je torej omejeno, vendar ne z začetkom izvršilnega postopka, temveč v časovno še zgodnejši točki, to je ko se stečejo pogoji za izvršbo, četudi ta še ni predlagana.- Če so že izpolnjeni pogoji za izvršbo denarne terjatve upnika, in posledično ni pogojev za dovolitev zavarovanja z začasnimi odredbami pa tudi...
VSM sklep I Ip 728/2015Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek06.11.2015ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora - trditveno in dokazno bremeRes je dolžnica k zgoraj navedenim pavšalnim trditvam predložila dokazila o plačilih, vendar dokazne listine ne morejo nadomestiti trditvene podlage v ugovoru. Dolžnik mora za svoje trditve o poravnani terjatvi navesti določna pravno relevantna dejstva, na katerih utemeljuje ugovorne navedbe o prenehanju terjatve.
VSL Sklep I Ip 714/2018Višje sodišče v LjubljaniIzvršilni oddelek29.03.2018ugovor dolžnika po izteku roka - poplačilo v izvršilnem postopku - obseg oprave izvršbe - solidarni dolžnik - izpolnitev obveznosti solidarnega dolžnika - vrstni red poplačila terjatev - potrebni izvršilni stroškiČe se poplačila opravljajo z izvršbo, ni razloga, da bi ob vsakem posameznem plačilu upniku dolžnik vložil ugovor po izteku roka, kakor tudi ni razloga, da bi upnik vsakokrat utesnil izvršbo. Ugovor po izteku roka oziroma utesnitev izvršbe sta potrebna le, če sodišče s plačilom, opravljenim izven predmetne izvršbe, ni seznanjeno (npr. kadar dolžnik opravi plačilo prostovoljno, ali če uveljavlja plačilo s strani solidarnega dolžnika, opravljeno v drugem izvršilnem postopku). V takšnem primeru tudi ni razloga za pozivanje upnika k umiku oziroma utesnitvi izvršilnega postopka. Zato ni podlage za stroškovno obremenitev dolžnika zaradi vloženega odgovora upnika na nepotreben poziv sodišča.
VSM sklep I Ip 709/2015Višje sodišče v MariboruIzvršilni oddelek10.11.2015izvršilni stroški - plačilo za delo in stroški izvršitelja - neizveden rubež - preklic rubežaUpnikovo procesno dejanje preklica rubeža je bilo opravljeno pravočasno (dan pred razpisanim rubežem) in se je izvršitelj lahko prilagodil tej spremenjeni situaciji, zato izvršitelj ni upravičen do nagrade za neizveden rubež, pač pa le do povrnitve stroškov, nastalih z razpisom in preklicem rubeža.
VSM sklep I Ip 703/2014Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek18.09.2014izvršljivost sodne odločbe pri odobritvi pravnega poslaZa primer, ko pravni posel nadomesti pravnomočna sodna odločba, s katero je predkupni upravičenec iztožil sklenitev kupoprodajne pogodbe za kmetijsko zemljišče in izstavitev zemljiškoknjižne listine, je za veljavnost pravnega posla tako določena naknadna odobritev upravne enote, pri čemer rok za vložitev zahteve za odobritev začne teči šele od pravnomočnosti sodne odločbe. Za izvršitev predmetnega izvršilnega naslova je v skladu s kogentnimi predpisi potrebna odobritev pristojne upravne enote. Nasprotno pomeni obid odobritvenega postopka pred pristojno upravno enoto, kateri je pridržana pristojnost za odločanje o tem.
VSM sklep I Ip 691/2015Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek03.09.2015predhodna odredba - rubež premičnin - jasnost izreka - poprava kraja rubeža v izreku - ugovor - sistem enotne pravnomočnosti - izvršljivost sodbeKer je, kljub napaki v navedbi hišne številke, iz vsebine sklepa v zvezi z dovoljenim rubežem premičnin nedvoumno, da se rubež izvede na naslovu dolžnika, predlagana poprava hišne številke tudi ne predstavlja predloga za spremembo predmeta zavarovanja, zato dolžniku ne gre pravica do ugovora, ki bi jo zoper spremembo imel na podlagi tretjega odstavka 34. člena ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ.
VSM sklep I Ip 676/2015Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek18.11.2015plačilo nagrade in povrnitev stroškov sodnega cenilca - cenitev nepremičnine - stavbna in kmetijska zemljišča - prispevki za invalidsko in pokojninsko zavarovanje ter zdravstveno zavarovanje - akontacija dohodnineDrži sicer, da so nepremičnine, ki jih je ocenjevala cenilka, deloma stavbno deloma pa kmetijsko zemljišče, in da je zato sodna cenilka za cenitev morala uporabiti več različnih pristopov oziroma metod ocenjevanja vrednosti nepremičnin. Kljub temu pa sodišče druge stopnje pritrjuje oceni sodišča prve stopnje, da zgolj zaradi tega dejstva ne gre za več posameznih cenitev, in da sodni cenilki ne pripadata dve nagradi za izdelavo pisne cenitve. Čeprav je bilo ocenjenih več (po namenski oziroma dejanski rabi) različnih parcel, gre še vedno za eno mnenje.
VSC Sklep I Ip 67/2018Višje sodišče v CeljuIzvršilni oddelek16.03.2018zapadlost terjatve - sodna poravnava - sporazum o zavarovanju denarne terjatve - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopkaPrimerna opredelitev obveznosti v izvršilnem naslovu ne sme puščati nobenih dvomov o tem kakšna obveznost je dolgovana in od izvršilnega sodišča ne sme zaradi načela stroge formalne legalitete terjati dodatnega vsebinskega odločanja. Vsi elementi za določitev obsega obveznosti morajo izhajati iz samega izvršilnega naslova. Ugotavljanje plačil na podlagi te pogodbe je terjalo dodatno vsebinsko odločanje izvršilnega sodišča, ki ni temeljilo na upnikovih kvalificiranih listinah.
VSM sklep I Ip 650/2016Višje sodišče v MariboruIzvršilni oddelek13.09.2016prenehanje preživninske terjatve ex lege – pridobitev premoženjaVložitev tožbe v pravdnem postopku, s katero se zahteva sprememba izvršilnega naslova glede preživnine, je ustrezna pravna pot le v primeru spremembe potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena, ali če je upravičenec storil kaznivo dejanje zoper zavezanca, otroka ali starše zavezanca (82.č člen ZZZDR). Dolžnik ni zatrjeval nobene od navedenih okoliščin, ampak prenehanje pravice do preživljanja zaradi pridobitve premoženja, s katerim si lahko upnica zagotovi preživljanje. S tem se je skliceval na zakonski dejanski stan iz določila 83. člena ZZZDR, ki opredeljuje razloge prenehanja preživninske obveznosti. Pravica do preživnine v tem primeru ne preneha na podlagi sodne odločbe, ampak z nastopom v zakonu opredeljenih dejstev (ex lege).
VSC sklep I Ip 640/2013Višje sodišče v CeljuIzvršilni oddelek13.02.2014izvršba na nedenarno terjatev - ponovno motenje posesti - uveljavljanje bistvenih kršitev postopka - protipravnost ponovnega motenja - neizvršljivost izrekaOpredelitev površine zemljišča, na kateri je prišlo do predhodnega motenja posesti v letu 2007, za dovolitev izvršbe v predmetni zadevi ni bila potrebna, saj je dolžnica že s tem, ko je s košnjo in spravilom trave prestopila navidezno črto od telegrafnice do drevesa, ki je v času zatrjevanega ponovnega motenja predstavljala posestno mejo med zemljiščema, motila posest in to na način, ki se ni bistveno razlikoval od motenja ugotovljenega na dan 26. 7. 2007. Ni namreč pomembno, za koliko metrov je dolžnica prestopila to navidezno črto, ki je predstavljala posestno mejo - zadošča že samo dejstvo, da je kosila in grabila travo onkraj navidezne črte, ki je predstavljala posestno mejo. Dolžnica bi morala že na razjasnitvenem naroku za obravnavo ugovora uveljavljati bistvene kršitve določb postopka in sicer, da ji CD pod prilogo A5 spisa ni bil vročen, da sodišče videoposnetka ni predvajalo v navzočnosti strank, kot tudi da je šlo za videosnemanje, za katerega...
VSK sklep I Ip 639/2013Višje sodišče v KopruIzvršilni oddelek18.03.2014poprava zneska izvršilnih stroškov – popravni sklep – očitno napačni zapis stroškov postopka – napaka pri odmeri stroškov – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvihTudi pri očitno napačnem zapisu stroškov postopka je mogoče izdati popravni sklep, vendar mora biti iz obrazložitve jasno razvidno, da pri tem ni šlo za napako pri odmeri stroškov (in torej za ponovno odločanje o stroških).
VSM sklep I Ip 626/2015Višje sodišče v MariboruCivilni oddelek24.09.2015sporazum o prenosu hipoteke - učinek prenosa hipotekePravnomočen sklep nepravdnega sodišča N 115/2012, s katerim je sodišče na podlagi sporazuma upnikov odločilo o prenosu hipoteke med drugim tudi iz idealnega deleža 1/2 od celote sporne nepremičnine parc. št. 693/1 k.o. R. na druge nepremičnine, sam po sebi zato ne pomeni prenehanja hipoteke na tej nepremičnini, ampak je na njegovi podlagi potreben še izbris hipoteke v zemljiški knjigi. Ta sklep sicer pomeni spremembo izvršilnega naslova v delu, ki se nanaša na predmete hipotekarnega jamstva, vendar učinek doseže šele z vknjižbo izbrisa hipoteke iz prvotne nepremičnine in vknjižbo hipoteke na novi nepremičnini. Sklep predstavlja le pravni naslov, medtem ko pridobitni način še ni izveden.
VSM Sklep I Ip 603/2017Višje sodišče v MariboruIzvršilni oddelek02.10.2017denarna odškodnina - bruto ali neto znesek - razlaga izvršilnega naslova - dohodnina - davčni obračunPrisilna izpolnitev obveznosti je zakonita le na način, ki v izvršilnem naslovu opredeljeni denarni znesek odškodnine obravnava kot bruto znesek, od katerega je treba še plačati ustrezne davke, če je dolžnik tisti, ki mu kogentno davčno pravo nalaga ob izpolnitvi obveznosti obračun in plačilo davkov za upnika kot davčnega zavezanca (dolžnik kot plačnik davka - prvi odstavek 59. člena ZDavP-2). Tak v prisilnem predpisu opredeljen način izpolnitve obveznosti mora upoštevati izvršilno sodišče po uradni dolžnosti kot veljavno materialno pravo, ki dodatno konkretizira vsebino dolžnikove obveznosti iz izvršilnega naslova. S tem se v izvršilni naslov ne posega, ampak se zgolj zavzame zakonita razlaga, ali gre za neto ali bruto znesek. V obravnavanem primeru je dolžnikovo plačilo akontacije dohodnine delna izpolnitev v izvršilnem naslovu opredeljene denarne obveznosti, upnik pa je upravičen le do neto zneska.
VSC Sklep I Ip 60/2017Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek05.04.2017motenje posesti - izvršba - določljivost naložene obveznosti - nedenarna obveznost - primernost izvršilnega naslova za izvršboPri ugovoru neizvršljivosti izvršilnega naslova, izdanega v motenjski pravdi, je potrebno upoštevati vsebino celotnega izreka (torej ugotovitveni, restitucijski in prepovedni del), saj je šele celoten izrek tisti, ki je pomemben za presojo določljivosti in s tem izvršljivosti upnikove nedenarne terjatve.

Izberi vse|Izvozi izbrane