Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 10106cT1DcCUyMDU0Mi8yMDEzJmRhdGFiYXNlJTVCSUVTUCU1RD1JRVNQJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmb3JkZXI9Y2hhbmdlRGF0ZSZkaXJlY3Rpb249ZGVzYw==
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSC Sodba Cp 189/2019Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek03.10.2019stroški izvedenca - kriterij uspeha v pravdi - pravdni stroški po uspehu - stroški pravdnega postopkaStroški izvedenca so pravdni stroški, zato je potrebno tudi o povrnitvi teh stroškov odločiti po kriteriju uspeha.
VSC Sklep II Ip 56/2020Višje sodišče v CeljuGospodarski oddelek19.02.2020pravni pouk - podpis pravne osebe - podpis zakonitega zastopnika pravne osebePravni pouk ni določal podrobno kakšen naj bo pravilni podpis pravne osebe niti tega ne določa 335. člen ZPP, zato je treba razlagati določbe ZPP o popolnosti pritožbe v korist stranke. V dejanskih okoliščinah tega primera, ko je bila na pritožbi odtisnjena štampiljka upnika s firmo in sedežem ter težje berljivim podpisom - parafo se zato šteje, da gre za podpis zakonitega zastopnika. Glede na ta dva razločevalna elementa ni bilo razloga za utemeljen dvom ali gre za podpis zakonite zastopnice oziroma za dvom o njeni istovetnosti. V tem primeru je bila pritožba upnika podpisana, četudi na njej ni bilo izrecno navedenega imena in priimka zakonite zastopnice.
VSC Sklep I Ip 8/2020Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek12.03.2020izvršilno sredstvo - opustitev - izterjava nedenarne terjatve - ius cogens - dovolitev izvršbeZa opravo izvršbe, če je dolžnikova obveznost opustitev, pa ZIZ določa način, kot je določen v 227. členu v zvezi s prvim do tretjim in petim odstavkom 226. člena. Sodišče prve stopnje mora ob odločanju o predlogu za izvršbo po uradni dolžnosti paziti na pravilno uporabo materialnega prava, kamor sodi tudi vprašanje pravilne uporabe 227. člena oziroma 226. člena ZIZ. Izvršilna sredstva so ius cogens in njihova izbira pri izterjavi nedenarnih terjatev ni v dispoziciji strank. Upnica torej v tem delu ni predlagala pravega sredstva izvršbe in tako niso izpolnjene materialne predpostavke za dovolitev izvršbe, zato je v obravnavanem delu odločitev sodišča prve stopnje materialnopravno nepravilna.
VSC Sklep I Ip 62/2020Višje sodišče v CeljuCivilni oddelek05.03.2020zastaranje - terjatev, ugotovljena s pravnomočno odločbo (judikatna terjatev)Za predmetno upnikovo terjatev, ker je ugotovljena s pravnomočno sodno odločbo, velja skladno s prvim odstavkom 356. člena OZ desetletni zastaralni rok, kot je to pravilno presodilo tudi sodišče prve stopnje. Pravilno je sodišče prve stopnje obrazložilo tudi, da v času teka izvršilnega postopka zastaranje ne teče. V skladu s šestim odstavkom 369. člena OZ velja, da se zastaranje, ki začne po pretrganju znova teči, dovrši, ko preteče toliko časa, kolikor ga določa zakon za zastaranje, ki je bilo pretrgano.
VSK Sodba I Cp 759/2016Višje sodišče v KopruCivilni oddelek16.05.2017odškodninska odgovornost države - odškodninska odgovornost države za delo sodišča - podlage odškodninske odgovornosti - protipravno ravnanje sodiščaTožnik od toženke zahteva povrnitev škode na podlagi 26. člena Ustave Republike Slovenije (Ustave), zaradi zatrjevanega protipravnega ravnanja okrožnega, višjega in ustavnega sodišča. Ustava v 26. členu določa, da ima vsakdo pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja.
VSK Sodba in sklep I Cp 90/2019Višje sodišče v KopruCivilni oddelek04.07.2019prikrajšanje - pravica zahtevati nazaj - pridržek pravice zahtevati vračilo - kršitev pravice do izjave - za odločitev relevantne navedbe strankSkladno z določbo 191. člena OZ, kdor kaj plača, čeprav ve, da ni dolžan, nima pravice zahtevati nazaj, razen če si je pridržal pravico zahtevati nazaj ali če je plačal, da bi se izognil sili. V konkretnem primeru ni podana nobena od izjem iz citiranega 191. člena OZ. Toženec je namreč navajal le, da nikoli ni privolil v prikrajšanje in da se zahtevku za vračilo ni odpovedal. Svoje nestrinjanje bi moral namreč jasno izraziti in to sporočiti nasprotni stranki, in sicer s pridržkom, da bo plačilo zahteval nazaj.
VSL Sodba I Cp 1205/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek13.11.2019zahtevek za plačilo stroškov - stroški izvedbe projekta - zahtevek za vračilo prejete kupnine - razveza prodajne pogodbe - učinek razvezane pogodbe - razlaga pogodbenih določil - sporna določila pogodbe - predmet pogodbe - pogodbene obveznosti - vsebina pogodbe - vsebina dogovoraČe je pogodba razvezana, sta obe stranki prosti svojih obveznosti, razen obveznosti za povrnitev morebitne škode. Če je ena stranka popolnoma ali deloma izpolnila pogodbo, ima pravico do vrnitve tistega, kar je dala. Toženka se do kupcev ni obvezala prevzeti obveznosti v zvezi s pridobitvijo projektne dokumentacije in gradbenega dovoljenja.Tožnikov prednik je te listine pridobival sicer v njenem imenu (ker je bila zemljiškoknjižna lastnica), vendar pa za svoj račun. Pogodbeno določilo ni jasno, kadar mu pogodbeni stranki pripisujeta drugačen oziroma različen pomen. Zato pritožbeno sodišče ne soglaša z očitki pritožbe, da bi moralo prvostopenjsko sodišče zgolj upoštevati jasna pogodbena določila, ne pa v nasprotju z določbo 82. člena OZ ugotavljati skupen namen pogodbenih strank, čeprav bi moralo uporabiti le gramatikalno razlago spornih določb pogodbe. Skupen namen pogodbenikov je pravilno ugotovilo na podlagi izpovedi zaslišanih pravdnih strank in prič, ki...
VSL Sodba II Cp 2002/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek22.01.2020kapitalizirane obresti - obrestne obresti (procesne obresti) - tek obresti - vložitev tožbe - odločitev o pravdnih stroških - prekoračitev zahtevkaZahtevek je utemeljen iz naslova uporabnine v znesku 8.644,40 EUR in iz naslova kapitaliziranih zakonskih zamudnih obresti v višini 348,62 EUR, skupaj 8.993,02 EUR. Od tega zneska pa tečejo od dneva vložitve tožbe (predloga za izvršbo) 30. 8. 2018 tudi zakonske zamudne obresti (za celotno prisojeno terjatev, v skladu s 381. členom OZ). Sodišče je s tem, ko je tožencu priznalo tudi odvetniške stroške, ki jih ni priglasil, prekoračilo njegov stroškovni zahtevek.
VSL Sodba II Cp 1714/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek20.11.2019vročanje - zamudna sodba - pravilna vročitev tožbe - načelo vzajemnega priznavanja - načelo primarnosti prava EU - načelo medsebojnega zaupanja med državami članicami - Velika Britanija - način vročanja - osebna vročitev - nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanjaKer je bila vročitev pravilna po pravu zaprošene države, je opravljena skladno s členom 7(1) Uredbe št. 1393/2007 in to v konkretnem primeru zadošča; absolutna kršitev določb postopka zaradi načela primarnosti prava EU zato ni storjena.
VSL Sodba I Cp 1388/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek13.11.2019absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ugotovitev v nasprotju z listinami v spisu - zmotna presoja listine - izdelava projektne dokumentacije - soinvestitorska pogodba - poslovno sodelovanje - inženiring - pogodba o naročilu - podjemna pogodba - soglasje volj - predmet pogodbe - dogovor o plačilu - podpis pooblastila - vsebina pooblastila - ustna pogodba - nepomembna ali zanemarljiva dejstvaS trditvijo, da je bila določena ugotovitev v sodbi v nasprotju z dokazi, pritožnik ne utemeljuje, da je prišlo do napake pri prenosu vsebine dokaza v sodbo, ampak uveljavlja zmotnost dokaznega zaključka. Le prva bi lahko vodila v ugotovitev absolutne bistvene kršitve določb postopka, z drugo pa pritožnik utemeljuje zmotnost ugotovljenega dejanskega stanja. Ob odsotnosti dokazov oziroma dokazno pomembnih dejstev, ki bi nudili podlago za sklep, da sta se zakonita zastopnika pravdnih strank v fazi dogovarjanj o sklenitvi soinvestitorske pogodbe posebej dogovorila o plačilu projektne dokumentacije, je sodišče prve stopnje izdelavo projektne dokumentacije utemeljeno razumelo kot dejansko izvrševanje ustno sklenjene in dogovorjene soinvestitorske pogodbe, katere vsebina glede bistvenih sestavin je bila naknadno prenesena v pisno obliko.
VSL Sklep II Cp 106/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek27.02.2019sodni tolmač - nagrada in stroški sodnega tolmača - zaslišanje s pomočjo tolmača - prevod listin v slovenski jezik - prevajanje - pripombe - pristranskost - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - ugovorOba sklepa o odmeri nagrade in stroškov sta pomanjkljiva, saj zgolj ugotavljata, da sta sodna tolmača za ustno prevajanje na naroku oziroma za prevod dokumentacije priglasila nagrado in materialne stroške. Ker ni potrebne obrazložitve, ali sta tolmačenje oziroma prevajanje opravila tako, kot jima je bilo naloženo, je odločitev o nagradi in stroških najmanj preuranjena. Pripomb tožnice na delo obeh sodnih tolmačev, da zaradi neopravljenega dela nimata pravice do nagrade, prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu ni obravnavalo in tudi ni navedlo, zakaj šteje, da sta sodna tolmača delo opravila.
VSL sklep I Cp 576/2014Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek11.03.2014regulacijska začasna odredba - prepoved bodočih ravnanj - težko nadomestljiva škoda - relativno javna oseba - tajnost občil - poseg v osebnostne pravice posameznika - objava prisluhov iz predkazenskega postopkaTožena stranka lahko poroča o domnevnih povezavah iz ozadja prodaje A. tudi tako, da ne objavlja prisluhov. Ni pa mogoče, kot meni tožnik, da zaradi njegovih poslovnih povezav v zvezi z domnevnim kupcem družbe A., ne bi veljal za relativno javno osebo. Tožena stranka lahko piše o tožeči stranki, če meni, gre za interes javnosti o tem, kakšna je vloga tožnika pri prodaji A. Vendar ne more pri tem uporabiti tajnih prisluhov.
VSL sodba I Cp 2758/2012Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek24.04.2013premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - delež na skupnem premoženju - posebno premoženje - obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem - vlaganja posebnega premoženja v skupno premoženje - posojilo za nakup nepremičnine - priznana dejstva - pritožbene novoteOkoliščine, kateremu izmed zakoncev (izvenzakonskih partnerjev) je bil dodeljen kredit v zvezi s skupnim premoženjem, kateri od njiju ga je odplačeval in koliko ga je odplačal, ne vplivajo na višino deležev.
VSL Sklep I Cp 1100/2018Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek29.08.2018dediščinska tožba - izročitev dela zapuščine - dedna pravica - vprašanje obstoja zunajzakonske skupnosti - obstoj zunajzakonske skupnosti - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih - obrazloženost sodbe - sklicevanje na razloge v razveljavljeni sodbi - ponovna obravnava - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - ista dejanska in pravna podlaga tožbenega zahtevka - nerazumljiv izrek - solidarnost na upniški strani - deljiva denarna terjatev - uveljavljanje več enakih zahtevkov v isti pravdi - isti zahtevek - solidarno (nerazdelno) plačilo - razdelna obveznost - poštenost dediča - zadostna skrbnost - ugovor zastaranja - zastaralni rok za dediščinsko tožbo - pomanjkljiva presoja in ocena navedbObrazložitev sodbe mora biti takšna, da je omogočeno strankama in višjemu sodišču le na njeni podlagi ugotoviti razloge, zaradi katerih je sodišče sprejelo odločitev, ki jo vsebuje izrek sodbe. Sklicevanje na razloge druge sodbe, ki je bila izdana v isti pravdni zadevi, vendar je bila razveljavljena, zahtevi po obrazloženosti ne zadosti. S tem, ko je bila sodba razveljavljena, del njene obrazložitve namreč ni mogel postati pravnomočen, čeprav se je pritožbeno sodišče z njim strinjalo in to v svojem sklepu obrazložilo. Tožniki s primarnim in podrejenim zahtevkom uveljavljajo isti zahtevek. Tega ne spremeni dejstvo, da so s primarnim zahtevkom uveljavljali solidarno plačilo vtoževane terjatve, saj je zahtevek za razdelno plačilo vključen v zahtevek za nerazdelno plačilo iste terjatve. Če tožnik s primarnim tožbenim zahtevkom uveljavlja isti zahtevek kot s podrejenim, gre za navidezno podrejeno kumulacijo. Slednjo sodišče reši tako, da več zahtevkov obravnava...
VSL Sodba in sklep II Cp 2629/2017Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek28.03.2018varstvo lastninske pravice - tožba na vrnitev stvari - prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - izročitev nepremičnine kupcu - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - zaščita pred vznemirjanjem - tožba na prenehanje vznemirjanj - negatorna tožba - dobrovernost posesti - oblika najemne pogodbe - ugovor pomanjkanja aktivne legitimacijeV sklepu Okrajnega sodišča v Litiji In 75/2012 z dne 10. 10. 2014 o izročitvi nepremičnine je med drugim določeno, da mora dolžnik (toženka) prodano nepremičnino izprazniti stvari in oseb ter jo izročiti kupcu (tožniku) v roku 30 dni od vročitve sklepa. Po drugem odstavku 192. člena ZIZ je sklep v tem delu izvršilni naslov za izpraznitev in izročitev nepremičnine. Potemtakem je bilo o tem, da mora toženka ta sporni poslovni prostor izročiti v posest tožniku, že pravnomočno odločeno. Ponovno sojenje o isti stvari ni dopustno. Izpodbijana sodba je zato v tem delu obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
VSL Sodba in sklep I Cp 751/2018Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek03.10.2018deliktna odškodninska odgovornost - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem - zastaranje kazenskega pregona - daljši zastaralni rok - začetek teka zastaralnega roka - subjektivni in objektivni zastaralni rok - solidarna odškodninska odgovornost - regresni zahtevek zavarovalnice - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - res iudicata kot procesna ovira - meritorna sodna odločba - procesna odločbaSodišče je glede ugovora zastaranja pravilno navedlo, da je treba v konkretni zadevi uporabiti določbo 353. člena Obligacijskega zakonika, ker je bila škoda povzročena s kaznivim dejanjem. Odškodninski zahtevek zastara, ko se izteče čas, ki je potreben za zastaranje kazenskega pregona. Sodišče je pravilno navedlo, da gre za pravnomočno razsojeno stvar, kadar o vsebini zahtevka sodišče odloči z meritorno odločbo. Sklep o razveljavitvi sklepa o izvršbi in zavrženju predloga za izvršbo zoper toženca ne predstavlja meritorne odločitve.
VSL sodba III Cp 1011/2015Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek24.06.2015ugotovitev obstoja zunajzakonske skupnosti - pravni standard - življenjska skupnost partnerjev - identičnost predmeta spora in predmeta sodne poravnave - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata)Zgolj medsebojna čustvena navezanost dveh oseb za obstoj zunajzakonske skupnosti ne zadostuje. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da njuna skupnost ni izpolnjevala drugih značilnosti življenjske skupnosti v smislu ekonomske soodvisnosti, intimne povezanosti in siceršnje odločitve za skupno življenje, pogojev za izenačitev takšne skupnosti z življenjem v zakonski zvezi, ne glede na morebitno tožnikovo čustveno navezanost na toženko, ni.
VSL sodba II Cp 1934/2012Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek28.12.2012identiteta tožbenega zahtevka - tožbeni predlog - tožbena podlaga - ekvivalenčna teorija - pravnomočno razsojena stvar (res iudicata) - regresni zahtevekPo večinskem stališču sodne prakse je pri presoji objektivne identitete v skladu s t.i. ekvivalenčno teorijo potrebno enakovredno upoštevati tako tožbeni predlog kot dejansko podlago.
VSL Sodba II Cp 1057/2019Višje sodišče v LjubljaniCivilni oddelek20.11.2019odškodninska odgovornost države - objektivna odškodninska odgovornost - odškodnina - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - nepremoženjska škoda zaradi neutemeljenega pripora - odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi neutemeljeno odvzete prostosti - neutemeljeno odvzeta prostost - prestajanje zaporne kazni - izguba pravice - priporni razlogi - ustavitev kazenskega postopkaNedovoljeno ravnanje kot razlog za izgubo pravice do odškodnine zaradi neutemeljenega pripora je lahko samo tisto ravnanje, ki pomeni utemeljen razlog za odreditev pripora. To je lahko takšno ravnanje, ki ustreza pripornemu razlogu begosumnosti ali koluzijske nevarnosti, ali pa dejanje, zaradi katerega je potrebna uvedba pripora kot disciplinskega ukrepa za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti za izvedbo kazenskega postopka. Kadar pa priporni razlog nevarnosti ponovitve ali dokončanja začetega kaznivega dejanja temelji na opisu dejanja, ki je istovetno dejanju, zaradi katerega je bil uveden kazenski postopek, ki je bil nato ustavljen, ker se je izkazalo, da ne gre za kaznivo dejanje, ravnanja osumljenca ni mogoče šteti za nedovoljeno ravnanje po tretjem odstavku 542. člena ZKP.
VSL Sodba in sklep II Cpg 344/2019Višje sodišče v LjubljaniGospodarski oddelek23.12.2019spor majhne vrednosti - prekluzija navajanja dejstev in dokazov - pravilo o dokaznem bremenu - edicijski postopek - relativna bistvena kršitev določb postopka - razpravno načelo - očitek protispisnosti - dejanski lastnik nepremičnine - domneva o lastniku nepremičnine - zemljiškoknjižni lastnik - stroški obratovanja, vzdrževanja in upravljanjaNedovoljen pritožbeni razlog je očitek, da je sodišče prve stopnje kršilo pravilo o dokaznem bremenu in 227. člen ZPP, ki ureja edicijski postopek. Gre za očitek relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki je v sporih majhne vrednosti ni mogoče uveljavljati. Takšna kršitev bi sicer lahko prerasla v absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, vendar le v primeru, če bi tožena stranka sodišču prve stopnje (pravočasno) predlagala, da izvede edicijski postopek na podlagi 227. člena ZPP. Tega pa tožena stranka ni storila. Zakonodaja pojma „dejanskih lastnik“ ne pozna, v zemljiško knjigi pa je bila v obdobju, za katerega tožeča stranka zahteva plačilo stroškov upravljanja in obratovanja, kot lastnica spornega stanovanja vknjižena tožena stranka. V praksi se izraz „dejanskih lastnik“ običajno uporablja takrat, ko gre za neusklajeno dejansko in zemljiškoknjižno stanje. Da bi torej tožena...

Izberi vse|Izvozi izbrane