Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 12707cT02OS8yMDExJmRhdGFiYXNlJTVCU09WUyU1RD1TT1ZTJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT05
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
VSRS sodba III Ips 69/2014Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek20.01.2015odgovornost države - sojenje brez nepotrebnega odlašanja - pravica do sojenja v razumem roku - pravica do povračila škode - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - teorija adekvatne vzročnosti - sklepčnost tožbe - zamudna sodbaV sodni praksi je splošno uveljavljena teorija adekvatne vzročnosti, po kateri je mogoče pripisati poškodovanje tuje dobrine le takemu ravnanju, ki po splošnih življenjskih izkušnjah po rednem teku stvari pripelje do škode; izključuje pa povsem izjemne, neverjetne posledice. Zatrjevanje, da je zaradi počasnega odločanja sodišča tožeči stranki nastala škoda v obliki višjih obresti, ki bi jih morala plačevati svojemu kreditodajalcu, pri čemer niti ne pojasni, ali jih je plačala ali ne, sodi v kontekstu zgoraj opisanega dejanskega stanja prav v tisto območje, ki ga teorija adekvatne vzročnosti izključuje kot pravno sprejemljiv vzrok nastanka škode.
VSRS sklep VIII Ips 69/2014Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek19.05.2014dovoljenost revizije – zavrženje revizije - dopuščena revizija - nepopolna vloga - priloge dopuščene revizije - plačilo razlike v plači - prevedba - nov plačni sistem - pogodba o zaposlitvi - sprememba pogodbeNa podlagi drugega odstavka 373. člena ZPP mora v primeru dopuščene revizije stranka reviziji (v potrebnem številu izvodov) priložiti predlog za dopustitev revizije in sklep o njeni dopustitvi. Gre za procesne predpostavke oziroma zahteve za popolnost dopuščene revizije, ki so predpisane zaradi varstva pravic nasprotne stranke, ki lahko le na takšen način učinkovito uresniči svojo pravico do izjave v revizijskem postopku, saj sicer s predlogom in sklepom o dopustitvi revizije ne more biti seznanjena.
VSRS Sodba IV Ips 69/2015Vrhovno sodiščeKazenski oddelek15.12.2015bistvena kršitev določb postopka o prekršku - razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za sodno varstvo - presoja navedb zahteve - pravica do sodnega varstva - obrazložitev odločbe – odgovornost lastnika vozila - odgovornost pravne osebe - odgovornost odgovorne osebeStališče, da bi morala kršiteljica kot direktorica pravne osebe, ki je lastnik vozila, v svojem podjetju ustrezno ukrepati in preveriti vse okoliščine z namenom ugotovitve, kdo dejansko je v času storitve prekrška vozil osebni avtomobil, sicer se sama odgovornosti ne more razbremeniti, je materialnopravno zmotno.
VSRS Sklep I Up 69/2015Vrhovno sodiščeUpravni oddelek10.12.2015tožba zaradi varstva ustavnih pravic - predhodni preizkus tožbe - rok za vložitev tožbe - pravočasnost - začetek teka roka - prepozna tožba - pritožbeni postopek po ZNPPol30-dnevni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu zaradi posamičnega dejanja – v obravnavani zadevi dejanja policista – začne teči takrat, ko je posamično dejanje storjeno in ne šele z vročitvijo obvestila ministrstva o zaključku pritožbenega postopka zoper delo policista, kot zmotno zatrjuje tožnik v pritožbi.Pri postopku po ZNPPol in pri upravnem sporu zaradi varstva ustavne pravice, v katero naj bi bilo poseženo z istim dejanjem gre za dve medsebojno ločeni zadevi, ki nista povezani tako, kot sta sicer pritožba v dvostopenjskem upravnem postopku in tožba v upravnem sporu. Pritožbeni postopek po ZNPPol niti po ZNPPol niti po določbah ZUS-1 ni obvezno procesno dejanje prizadetega posameznika in ni pogoj za sodno varstvo njegove ustavne pravice v upravnem sporu, temveč je le njegova fakultativna možnost.
VSRS Sklep III DoR 69/2016Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek15.07.2016dopuščena revizija - bančna garancija - zavarovanje obveznosti izvajalca do podizvajalcev - pogodba v korist tretjega - vnovčenje garancije - dolžnost vnovčenja garancije - odškodninska odgovornost - javna naročila - zapadlost odškodninske terjatveRevizija se dopusti glede vprašanj: - Ali je višje sodišče napačno interpretiralo določbe 9. člena Pogodbe A. s tem, ko je presodilo, da ne predstavlja pogodbe v korist tretjega in da iz te določbe ne izhaja (določen oziroma določljiv) predmet obveznosti toženke; - Ali je materialnopravno pravilna odločitev višjega sodišča, da na strani naročnika ni podana obveznost unovčitve bančne garancije za poplačilo podizvajalca, ki jo je naročnik zahteval v vsebini, da krije tudi obveznosti izvajalca do njegovih podizvajalcev, če jih izvajalec ne bi poplačal iz kakršnega koli razloga, upoštevaje, da je zavarovalni primer nastopil, naročnik pa je bil izrecno pozvan k unovčitvi bančne garancije in poplačilu podizvajalca; - Ali je bil (v okoliščinah konkretnega primera) naročnik dolžan unovčiti bančno garancijo in iz prejetih sredstev poplačati podizvajalca oziroma ali naročnik lahko odkloni unovčitev bančne garancije in poplačilo podizvajalca brez utemeljenih...
VSRS Sklep I Up 69/2016Vrhovno sodiščeUpravni oddelek30.03.2016tožba zaradi molka organa - sprememba dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti - začasna odredba za začasno ureditev stanjaZa izdajo začasne odredbe mora obstajati neposredna zveza med spornim pravnim razmerjem in posledicami, ki naj se z začasno ureditvijo stanja preprečijo. V obravnavani zadevi ta pogoj ni izpolnjen, saj pravno razmerje, ki ga izpostavljata upravna akta, ni neposredna podlaga zatrjevani škodi, ampak je to ravnanje ZZZS, na katerega se zahtevana upravna akta ne nanašata.
VSRS sodba II Ips 69/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek01.09.2016darilna pogodba - veljavnost pogodbe - darilo za primer smrti - oblika pogodbe - obličnost ad valorem - notarski zapis - zapisna priča sestra pogodbenih strankObličnost je pri darilni pogodbi za primer smrti določena kot pogoj za njeno veljavnost (ad valorem). To pomeni, da če nekaj manjka, je pogodba nična (enako kot je oporoka kot strogo obličen osebni pravni posel, če nekaj manjka nična).V obravnavani zadevi je pri sestavi spornih notarskih zapisov kot zapisna priča sodelovala oseba, ki po zakonu ne bi smela sodelovati kot zapisna priča. To pomeni, da pri sestavi notarskih zapisov niso bile izpolnjene vse obličnostne zahteve in da sporna darilna pogodba za primer smrti in aneks k njej nista bila sklenjena v obliki notarskega zapisa, ter da sta zato nična.
VSRS sklep I R 69/2016Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.06.2016določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z delom sodišča v drugih postopkih - kazenska ovadba zoper sodnika pristojnega sodišča - odškodninska tožba zoper sodnika pristojnega sodišča - izločitev sodnikovTožnik utemeljuje svoj dvom v nepristranskost postopanja in odločanja sodišča s trditvijo, da je sodečo sodnico obtožil kaznivega dejanja iz prvega in drugega odstavka 288. člena KZ-1. S to trditvijo ne preseže ravni morebitne suspektnosti sodeče sodnice in zatorej ostaja v sferi dvoma v njeno tako imenovano subjektivno nepristranskost, kar je lahko le razlog za izločitev (6. točka 70. člena ZPP) oziroma, če je izločeno tolikšno število sodnikov, da sodišče ne more postopati, za tako imenovano nujno delegacijo (66. člen ZPP). Zato ta ne more biti hkrati še „drug tehten razlog“ za delegacijo pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP.
VSRS sklep II DoR 69/2014Vrhovno sodiščeCivilni oddelek24.04.2014dopuščena revizija - kaznivo dejanje - nedovoljeno sprejemanje daril - odpadla pravna podlaga - odvzem prejete premoženjske koristi v kazenskem postopku - podkupnina - premoženjskopravni zahtevek - naznanitev kaznivega dejanja - vrnitev podkupnineRevizija se dopusti glede vprašanja ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo četrti odstavek 248. člena KZ, ko je odločilo, da mora tožena država tožnikoma vrniti zaseženo podkupnino.
VSRS Sodba I Ips 25746/2013-69Vrhovno sodiščeKazenski oddelek14.01.2016poslovna goljufija - gospodarska dejavnostStorilec kaznivega dejanja poslovne goljufije je lahko vsakdo, ki dejansko opravlja gospodarsko dejavnost, ne glede na status.
VSRS Sodba I Ips 6400/2015-69Vrhovno sodiščeKazenski oddelek08.09.2016bistvena kršitev določb kazenskega postopka - dopolnitev pritožbe - vsebina pritožbe - izčrpanje pravnih sredstev - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanjaIz že uveljavljene sodne prakse in iz kazensko-procesne pravne teorije izhaja, da po preteku pritožbenega roka ni dopustno uveljavljati novih pritožbenih razlogov (torej tudi ne na podlagi njihovega utemeljevanja z novimi dokaznimi predlogi), lahko se le dopolnjuje obrazložitev pravočasno uveljavljanih pritožbenih razlogov.
VSRS Sodba VIII Ips 69/2016Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek10.11.2016zavarovalna doba - vštetje časa skrbi za otroka v zavarovalno dobo - skrb za otroka - stalno prebivališčeV zavarovalno dobo se šteje tudi čas skrbi za otroka v prvem letu otrokove starosti, do uveljavitve tega zakona, če v tem času mati ali oče ni bil zavarovan(a) na drugi podlagi in če je bilo otrokovo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji. Glede na to, da je bil izpolnjen samo prvi pogoj, ne pa tudi drugi pogoj, je tožena stranka utemeljeno zavrnila tožničin zahtevek. Pri stalnem prebivališču namreč ne gre le za dejansko vprašanje kraja, kjer se občan naseli z namenom, da v njem stalno živi, temveč tudi za pravni status, ki se pridobi s prijavo stalnega prebivališča in na katerega so se vezale in se še vežejo določene pravice.
VSRS Sklep I R 69/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek15.06.2017spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - izvršba na podlagi verodostojne listine - predlog za izdajo Evropskega naloga zazamrznitev bančnih računov (ENZBR)Uredba (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. 5. 2014, v 6. členu ureja le vprašanje mednarodne pristojnosti sodišča države članice za izdajo ENZBR, medtem kot je treba za krajevno in stvarno pristojnost uporabiti v času odločanja veljavno nacionalno pravo
VSRS Sklep II DoR 69/2017Vrhovno sodiščeCivilni oddelek15.06.2017dovoljenost predloga za dopustitev revizije - izbrisna tožba - pasivna legitimacija - neveljavnost pogodbe - odstop od sodne prakse - zavrženje predloga za dopustitev revizijeOsnovna teza predloga je, da nosilno stališče sodišča druge stopnje "odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča in namena izbrisne tožbe". Gre za razlog za dopustitev revizije iz prve alineje 367.a člena ZPP. Kadar stranka uveljavlja ta razlog, mora v skladu s četrtim odstavkom 367.b člena ZPP izkazati obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala. V skladu s petim odstavkom istega člena mora navesti opravilne številke zadev. Če stranka ne ravna po četrtem ali petem odstavku 367.b člana ZPP, se predlog zavrže.
Sodba I Ips 4260/2009-69Vrhovno sodiščeKazenski oddelek05.01.2012bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe – vpliv na zakonitost – zavrnitev dokaznega predloga – zahteva za varstvo zakonitosti – obseg preizkusaZa presojo, ali so bile z zavrnitvijo dokaznega predloga kršene pravice obrambe, pri čemer gre za kršitev ustavnega jamstva iz tretje alineje 29. člena Ustave Republike Slovenije, ki je v Zakonu o kazenskem postopku določena kot kršitev pravic obrambe v drugem odstavku 371. člena ZKP, mora tisti, ki takšno kršitev zatrjuje, v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti izkazati relevantnost dokaznega predloga in verjetnost njegovega uspeha oziroma izkazati obstoj kršitve in njeno zvezo z zakonitostjo sodbe.
Sodba I Ips 45442/2010-69Vrhovno sodiščeKazenski oddelek31.05.2012bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pravice obrambe - prištevnost – obvezna formalna obrambaČe se sodišču med postopkom ne porodi dvom v obdolženčevo prištevnost, ni potrebe za odreditev psihiatričnega pregleda.
Sodba I Ips 13039/2009-69Vrhovno sodiščeKazenski oddelek04.10.2012bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravice obrambe - - izvajanje dokazov v korist obdolženca - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - ponarejanje listin - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja v izreku sodbe - materialni falsifikat - zloraba položaja ali pravic - gospodarska dejavnostZakonski znak kaznivega dejanja zlorabe položaja „pri opravljanju gospodarske dejavnosti“ je treba razlagati tako, da kaznivo dejanje po 244. člena KZ zajame tudi tiste oblike gospodarskega kriminala, ki niso bile nujno storjene pri opravljanju gospodarske dejavnosti v ožjem smislu, temveč so bile storjene v okviru gospodarske družbe s strani storilca, ki je imel pooblastilo razpolagati s tujim premoženjem (praviloma premoženjem gospodarske družbe, v okviru katere deluje), torej premoženjem, ki mu je bilo s strani lastnikov družbe zaupano.
Sodba I Ips 36328/2010-69Vrhovno sodiščeKazenski oddelek18.10.2012bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – pravice obrambe – prosta presoja dokazov – zavrnitev dokaznega predloga – kršitev kazenskega zakona - povzročitev splošne nevarnosti – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanjaZ navajanjem lastne drugačne ocene dokazov obramba uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki je v postopku z zahtevo za varstvo zakonitosti ni dopustno uveljavljati.
Sodba XI Ips 40033/2010-69Vrhovno sodiščeKazenski oddelek21.06.2012bistvena kršitev določb kazenskega postopka – nasprotje med izrekom in obrazložitvijo – pripor – odreditev pripora – begosumnost – pripor zaradi izmikanja glavni obravnaviGlede na to, da se obtoženi ni odzval na vabilo sodišča, čeprav ga je prejel, da je sodišču nedosegljiv, saj mu ni moč vročiti vabil in izvršiti odredb za privedbo, in da je zoper obtoženca s strani drugega sodišča izdana tiralica, je utemeljen sklep, da je pri obtožencu podan priporni razlog begosumnosti po 1. točki prvega odstavka 201. člena ZKP.
VSRS Sklep VIII DoR 69/2017-7Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek20.09.2017predlog za dopustitev revizije - zavrženje predloga - nedovoljen predlogPo četrtem odstavku 367. člena Zakona o pravdnem postopku3 (v nadaljevanju ZPP) revizije ni mogoče dopustiti, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000,00 EUR. Za ugotovitev te vrednosti je po 39. členu ZPP odločilna vrednost glavnega zahtevka, to je glavnice, obresti, kot postranska terjatev pa se ne upoštevajo. Če se v pravdi uveljavljajo poleg glavnice, so obresti postranska terjatev ves čas postopka, torej tudi v revizijskem postopku, četudi so sporne samo one, ne pa tudi glavnica. Obresti se štejejo kot glavni zahtevek (v pomenu 39. in 367. člena ZPP) samo v primeru, da so samo obresti razlog za začetek pravde. V obravnavanem primeru gre za pravdo zaradi plačila glavnice in obresti, in ker tožnica s predlogom za dopustitev revizije izpodbija samo odločitev o obrestih kot postranski terjatvi, ni nobene vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe. Vrednost spornega predmeta obrestnega zahtevka je tako skladno z ustaljeno prakso Vrhovnega...

Izberi vse|Izvozi izbrane