Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 12707cT02OS8yMDExJmRhdGFiYXNlJTVCU09WUyU1RD1TT1ZTJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT04
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sklep VIII DoR 104/2009-3Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek03.02.2010vrednost spornega predmeta - zakonske zamudne obresti - predlog za dopustitev revizije - regres za letni dopust - različna praksa sodišč prve stopnje - delodajalec kot porabnik proračunskih sredstevRazlična praksa sodišč prve stopnje ni razlog, zaradi katerega bi bilo mogoče dopustiti revizijo. Določbe ZPP sicer ne omejujejo dopustitve revizije v delovnih in socialnih sporih pod zneskom 2.000,00 EUR, kar pa ne pomeni, da za vložitev revizije ni potrebna nobena vrednost. Ker vrednosti zamudnih obresti glede na določbo prvega odstavka 39. člena ZPP ni, sodišče revizije v tem delu ne more dopustiti.
Sodba I Ips 346/2008Vrhovno sodiščeKazenski oddelek23.10.2008zahteva za varstvo zakonitosti - načelo dispozitivnosti - obseg preizkusa - opredelitev zatrjevanih kršitev zakonaČe vložnik zahteve za varstvo zakonitosti uveljavlja le zakonski razlog, zaradi katerega jo je mogoče vložiti, ne navede pa okoliščin oziroma ravnanja, ki tvorijo kršitev, ki jo kot zakonski razlog uveljavlja, sodišče ni dolžno in niti ni pooblaščeno samo preizkušati, ali niso bile v postopku oziroma sodbi storjene kršitve takšne vrste, na kakršne se na splošno sklicuje zahteva.
Sklep I Up 69/2010Vrhovno sodiščeUpravni oddelek20.04.2010zavrženje - pritožba zoper sklep vrhovnega sodiščaNiti v ZUS-1 niti v katerem drugem zakonu ni podana pravna podlaga, na podlagi katere bi bilo mogoče zoper sklep Vrhovnega sodišča, izdan v pritožbenem postopku v upravnem sporu, vložiti redno ali izredno pravno sredstvo, saj je tudi v upravnem sporu prav Vrhovno sodišče kot najvišje sodišče v državi zadnja sodna stopnja odločanja in zoper njegove odločbe ni pritožbe.
Sklep G 15/2011Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek19.04.2011litispendenca – dopustnost tožbe – litispendenca v postopku, za katerega se uporabljajo določbe ZUS-1Vrhovno sodišče je v okviru predhodnega preizkusa obravnavane tožbe ugotovilo, da je tožeča stranka 4. 2. 2011 pri Vrhovnem sodišču vložila tožbo, ki se vodi pod opravilno številko G 4/2011, s katero izpodbija isti sklep, to je sklep Vlade Republike Slovenije 02104-5/2010/3 z dne 13. 1. 2011, tožene stranke, ki je v obeh primerih Republika Slovenija. Vrhovno sodišče je zato presodilo, da obravnavana tožba zaradi obstoja litispendence ni dopustna.
VSRS Sodba VIII Ips 281/2017Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek04.12.2018delna pokojnina - odvetnik - status zavarovanca - polovični delovni čas - odmera pokojninePri tožniku je prišlo do spremembe obsega zavarovanja oziroma prenehanja zavarovanja za polovični delovni čas 24. 6. 2011, zato je že dne 24. 6. 2011 izpolnjeval pogoje za priznanje pravice do delne starostne pokojnine. Izplačevanje pravice ureja prvi odstavek 111. člena ZPIZ-2, ki določa, da se uživalcu pokojnina izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja. Ker je pri tožniku prišlo do spremembe obsega zavarovanja 24. 6. 2011, je od tega datuma dalje upravičen tudi do izplačevanja delne pokojnine.
Sodba II Ips 108/2011Vrhovno sodiščeCivilni oddelek24.01.2013dopuščena revizija – varstvo kupcev stanovanj – rok – začetek teka roka - odredba o odpravi pomanjkljivostiNa revizijske navedbe ter identično pravno vprašanje je Vrhovno sodišče toženki že odgovorilo v odločbi II Ips 97/2011 z dne 6. 12. 2012.
Sklep VIII Ips 194/2012Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek18.02.2013obstoj delovnega razmerja - sodno varstvo – rok za sodno varstvo - rok za vložitev tožbe – uveljavljanje sodnega varstvaMed udeleženci ni bilo sporno, da je bil tožnik o zavrnitvi svoje zahteve za priznanje delovnega razmerja in sklenitev pogodbe o zaposlitvi, ki jo je po lastnih navedbah tožena stranka prejela 11. 4. 2011, obveščen z vročitvijo pisne zavrnitve zahteve njegovemu pooblaščencu dne 19. 4. 2011, to je zadnji dan 8-dnevnega roka iz drugega odstavka 204. člena ZDR. Tako mu je v zvezi z zavrnitvijo njegove zahteve rok za vložitev tožbe pričel teči z naslednjim dnem, to je z 20. 4. 2011, tako da ob vložitvi tožbe z oddajo priporočene pošiljke na pošto dne 19. 5. 2011 ni bil zamujen.
Sklep I Up 1078/2002Vrhovno sodiščeUpravni oddelek09.10.2002zadržanje učinkovanja koncentracijeV upravnem sporu izpodbijani sklep tožene stranke, sprejet na podlagi drugega odstavka 40. člena ZPOmK je konstituiral pravico tožeče stranke do uresničevanja glasovalnih pravic med postopkom koncentracije in s tem tudi sporno pravno razmerje; sodišče prve stopnje pa je s spremembo števila glasovalnih pravic z začasno odredbo (po vsebini sprejeto prav tako na podlagi 40. člena ZPOmK) preseglo okvir odločanja po drugem odstavku 69. člena ZUS ter hkrati že prejudiciralo odločitev o glavni stvari, kar pa ni stvar odločitve o zahtevi za izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 69. člena ZUS.
Sklep I Up 360/2006Vrhovno sodiščeUpravni oddelek15.03.2006razrešitev izvršitelja - začasna odredba - nastanek škodljivih posledic - dopustnost ureditvene začasne odredbe - urejanje stanja v nasprotju z zakonomZačasne odredbe po 1. odstavku 69. člena ZUS ni mogoče izdati, če niso izpolnjene procesne predpostavke iz 2. odstavka 30. člena ZUS. Z začasno odredbo po 2. odstavku 69. člena ZUS ni mogoče začasno urejati stanja v nasprotju z zakonom. ZIZ namreč določa, da mora izvršitelj, za katerega je z dokončno odločbo ugotovljeno, da ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje dejavnosti, prenehati opravljati to dejavnost z dnem izvršljivosti odločbe o neizpolnjevanju pogojev. Upravni spor ne zadrži izvršbe, ZIZ pa ne določa posebnosti glede tega, kdaj postane odločba izvršljiva, torej za to velja ZUP.
Sklep II Ips 349/2000Vrhovno sodiščeCivilni oddelek24.01.2001poravnava v postopku denacionalizacije - poravnava pred upravnim organom - izpodbijanje poravnaveV konkretnem primeru je bila poravnava, ki jo tožeča stranka izpodbija, sklenjena v denacionalizacijskem postopku pred upravnim organom, zato je treba poleg materialnopravnih določb o sklenitvi poravnave, njeni vsebini in o izpodbojnosti pogodb (111. do 117. člen ZOR), upoštevati zlasti določilo 69. člena ZDen. Ta v tretjem odstavku 69. člena pravi: "Poravnava je sklenjena, ko stranke prečitajo zapisnik o poravnavi in ga podpišejo. Organ prve stopnje vključi poravnavo v odločbo o denacionalizaciji." To pomeni, da vsebuje ZDen specialna pravila o poravnavi, ki postane izvršljiva šele z izvršljivostjo odločbe, in da se subsidiarno ne uporabljajo določila zakonov o upravnem ali pravdnem postopku.
Sodba in sklep II Ips 69/2002Vrhovno sodiščeCivilni oddelek23.10.2002povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - strahPresoja višine odškodnine za negmotno škodo.
Sklep in Sodba VIII Ips 69/96Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek14.01.1997izredna pravna sredstva - dovoljenost revizije - pravni interesRevizijo je po prvem odstavku 382. člena ZPP dovoljeno vložiti zoper pravnomočno odločbo, izdano na drugi stopnji. Ker tudi za to pravno sredstvo velja procesna predpostavka pravnega interesa, je revizija dovoljena le zoper tisti del drugostopne sodbe, ki ga je stranka v pritožbenem postopku neuspešno izpodbijala.
Sodba in sklep III Ips 69/2007Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek03.02.2009pogodbeno pravo - izpolnitev obveznosti po pogodbi - obseg obveznosti - ugotavljanje vsebine pogodbe - dokazovanje z izvedencem - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zavrženje revizijeAli sporni popis del definira pogodbeno obveznost tožeče stranke po pogodbi št. 1/93-1, ali ne, je odvisno od vsebine pogodbe št. 1/93-1. Ker pa sodišče druge stopnje presoje o obveznosti tožeče stranke po pogodbi št. 1/93-1 ni oprlo na vsebino te pogodbe, pač pa na vsebino osnovne pogodbe, je zmotno uporabilo avtonomno materialno pravo. S pogodbo stranki posameznega pravnega posla izrazita voljo, ki je vsebina tega pravnega posla, z namenom zase povzročiti nastop pravnih posledic. Ugotavljanje konkretne vsebine pogodbe - dogovora ima zato značilnosti ugotavljanja dejanskega stanja, v okviru katerega, če je treba uporabiti abstraktna pravila stroke in izkušnje, s katerimi sodišče ne razpolaga, lahko sodeluje izvedenec. Od ugotavljanja konkretne vsebine pogodbe pa je treba ločiti vsebino medsebojnih pravic in obveznosti, ki izvira iz na določen način izražene volje, ki pa ni dejstvo, ampak kreacija prava, ki je ni mogoče ugotoviti (ali morda kar neposredno zaznati)...
Sklep VIII DoR 69/2009-5Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek03.02.2010predlog za dopustitev revizije – disciplinski postopek – vsebina predloga - zavrženje predlogaPredlog za dopustitev revizije se zavrže, ker predlagatelj ni navedel niti zakaj je sodišče posamezna vprašanja rešilo nezakonito niti ni navedel okoliščin, ki bi kazale na pomembnost po njegovem spornih vprašanj.
Sodba in sklep VIII Ips 69/2008Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek22.06.2010odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - vezanost na odpovedni razlog - odškodnina za nepremoženjsko škodo - trpinčenje na delovnem mestu (mobbing) - sodna razveza pogodbe o zaposlitviSodna presoja zakonitosti odpovedi je omejena na zakonitost tistega odpovednega razloga, zaradi katerega je delodajalec pogodbo dejansko odpovedal, in sicer v okviru opisanega razloga za odpoved. ZDR-A je v četrtem odstavku 6.a člena posebej uzakonil prepoved trpinčenja na delovnem mestu. To pomeni, da v spornem obdobju (leti 2004 in 2005) še ni bilo uzakonjene te prepovedi, kar pa ne pomeni, da delavec ne bi mogel zahtevati odškodnine za nepremoženjsko škodo v primeru npr. žaljivega ravnanja na delu ali v zvezi z delom po splošnih pravilih civilnega prava. Vendar je v tem primeru potrebno, da je tako postavljen tudi tožbeni zahtevek, kar pa v obravnavanem primeru ni bil. Odškodnina po 118. členu ZDR pomeni nadomestilo za reintegracijo delavca k delodajalcu.
Sodba I Ips 13617/2009-69Vrhovno sodiščeKazenski oddelek01.09.2011bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - združitev postopka - izvajanje dokazov v korist obdolženca - zaslišanje obremenilne priče - načelo neposrednosti – branje zapisnika – zagovor soobsojenca kot dokazSodišče sme prebrati zapisnik o izpovedbi soobdolženke, ki je umrla (1. točka prvega odstavka 340. člena ZKP) - takšno posredno izvajanje dokaza ne sme poseči v pravice obrambe in morajo biti obdolžencu kljub temu zagotovljene zadostne in primerne možnosti, da se izjavi glede obremenilnih izpovedb prič in da jih s tem v zvezi tudi zaslišuje.
VSRS sklep II DoR 69/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek02.02.2015dopuščena revizija - denacionalizacija - agrarna skupnost - odškodnina za nepremičnine, ki jih ni mogoče vrniti v naravi - vezanost sodišča na odločbo upravnega organa - sodne takse - plačilo sodne takse v denacionalizacijskem postopkuRevizija se dopusti glede vprašanja obsega vezanosti sodišča na odločitve upravnih organov, kadar stranka ni sodelovala v upravnem postopku.
VSRS sklep II Ips 69/2015Vrhovno sodiščeCivilni oddelek14.05.2015oporoka - veljavnost oporoke - oporočna sposobnost - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazovanje - zavrnitev dokaznega predlogaSklepanje o tem, kateri dokazi naj se izvedejo in kateri ne, je sicer res pridržano sodišču, vendar pa ne gre za njegovo prosto presojo. Ta presoja je namreč omejena z ustavnim načelom, ki vsakomur omogoča enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem, ki odloča o njegovih pravicah, dolžnostih in pravnih interesih (22. člen Ustave RS). Odraz tega ustavnega načela na procesnem področju je načelo kontradiktornosti (5. člen ZPP), kršitev tega načela pa pomeni absolutno bistveno postopkovno kršitev (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).Dokazni predlog tožnika se je nanašal na glavni dokaz. Predlog za izvedbo glavnega dokaza (ki ni neprimeren za ugotovitev določenega dejstva, nepopoln in nesubstanciran) sodišče lahko zavrne, če je ta dokaz že uspel ali če izvedba dokaza ne bi mogla vplivati na odločitev. V obravnavanem primeru glavni dokaz še ni uspel, zato sodišče prve stopnje nadaljnjih po tožniku predlaganih dokazov (trditveno in dokazno breme za...
VSRS sklep III Ips 69/2013Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek19.05.2015manjšinski delničarji - izključitev manjšinskih delničarjev - primerna denarna odpravnina - pravni standard - poravnalni odbor - premija za kontrolni delež - sodna določitev primerne denarne odpravnine - izvedensko mnenjeZakon ne daje konkretnih vsebinskih meril, ki jih je treba upoštevati pri določanju primerne denarne odpravnine. Gre za pravni standard, katerega vsebino je treba v vsakem konkretnem primeru posebej napolniti s pomočjo metod in standardov ocenjevanja vrednosti podjetja, ob upoštevanju premoženjskega in profitnega stanja družbe v tistem trenutku, ko skupščina sklepa o izključitvi manjšinskih delničarjev.Poravnalni odbor je kontrolno premijo izračunal na podlagi preteklih transakcij z delnicami. Čeprav zakonodajalec ni natančneje določil upoštevanja merila „premoženjskega in profitnega stanja družbe v trenutku, ko skupščina sklepa o izstisnitvi“, Vrhovno sodišče ni naklonjeno njegovi zožujoči razlagi, ravno zaradi iskanja pravega ravnotežja med varstvom interesov manjšinskega in glavnega delničarja. Poleg tega 556. člen ZDR-1, ki določa, da mora primerna odpravnina upoštevati premoženjsko in profitno stanje v trenutku skupščinskega sklepa, ne izključuje...
VSRS sklep II Ips 69/2012Vrhovno sodiščeCivilni oddelek08.01.2015dopuščena revizija - povrnitev škode - objektivna odgovornost - pojem nevarne stvari - vodovodna cev - izliv vode - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev dokaznega predloga - izvedenec - pravdna sposobnost - odvzem poslovne sposobnosti - zastopanje po pooblaščencu - zastopanje v postopku z izrednimi pravnimi sredstviZmotno je izhodišče sodišča, ki toženkino objektivno odgovornost utemeljuje z odgovornostjo za nevarno stvar, kar je postala cev, s tem ko je počila, na kar pravdni stranki kljub normalni skrbnosti nista imeli vpliva, zaradi prostorske povezanosti apartmajev pa je nato izliv vode iz te cevi povzročil tožnikoma škodo. Cev, ki povezuje zidni ventil in izplakovalni kotliček stranišča, ne predstavlja nevarne stvari.

Izberi vse|Izvozi izbrane