Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 12707cT02OS8yMDExJmRhdGFiYXNlJTVCU09WUyU1RD1TT1ZTJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT02
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sklep III Ips 69/97Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek08.08.1997umik tožbeSamo opravičilo izostanka ne more preprečiti uporabe 2. odst. 499. člena ZPP. Samo utemeljen razlog za nemožnost pristopa na narok za glavno obravnavo ima lahko za posledico njegovo preložitev.
Sklep III Ips 69/2000Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek20.04.2001pogodbena volja strank - razveza pogodbe - pogodba o trgovskem zastopanju - razveza brez odpovednega rokaStranki pogodbe o trgovskem zastopanju lahko v pogodbi določita "resne razloge", ki upravičujejo razvezo pogodbe brez odpovedanja roka. V izjavi, s katero razdira pogodbo brez odpovednega roka, pa mora pogodbena stranka navesti konkretno dejanje, ki velja za "resen vzrok". Ne zadostuje samo sklicevanje na ustrezno določilo pogodbe, če ta določa samo abstraktni dejanski stan.
Sklep III R 69/2004Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek07.12.2004izvršba - obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti - krajevna pristojnost - začasna odredbaZa primer, da mora dolžnik nekaj storiti, dopustiti, da kdo drug kaj stori, ali se mora sam česa vzdržati, je po določbi 224. člena ZIZ za odločitev o predlogu za izvršbo (in za samo izvršbo) krajevno pristojno sodišče, na območju katerega mora dolžnik izpolniti obveznost iz izvršilnega naslova.
Sodba III Ips 69/2003Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek22.02.2005prodaja pogodba - menjalna pogodba - mešana pogodba - predkupna pravica na nepremičniniPredkupno upravičenje lahko upravičenec uveljavlja le, če lastnik odsvoji stvar s prodajno pogodbo. Posledica temeljnih značilnosti menjalne pogodbe je, da pri njej predkupna pravica ne more obstajati. S predkupno pravico se namreč lastnik stvari zavezuje, da bo stvar prodal po enaki ceni predkupnemu upravičencu (527. člen ZOR), pri menjalni pogodbi pa cena ni določena in je zato predkupnemu upravičencu nemogoče prodati nepremičnino po isti ceni. Enako je tudi pri sklenitvi mešane menjalno-prodajne pogodbe, saj je pri njej cena le deloma določena v denarju.
Sodba VIII Ips 69/2005Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek27.09.2005statusno preoblikovanje družbe - razrešitev poslovodje - odpravninaZGD ne določa, kaj se šteje za utemeljene razloge za predčasen odpoklic poslovodje. Gotovo so to (utemeljeni oziroma obrazloženi) krivdni razlogi na strani poslovodje. Kot utemeljene pa je mogoče šteti tudi razloge, ki so objektivne narave. Med take spada tudi statusno preoblikovanje družbe, pri katerem pride do prenehanja mandata dotedanjim organom družbe z omejeno odgovornostjo (konkretno poslovodij) in oblikovanjem novih organov delniške družbe (konkretno uprave).
Sodba VIII Ips 69/2007Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek23.09.2008odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog – ponudba nove pogodbe - diskriminacijaSodišče ne presoja razlogov reorganizacije (razen izjemoma, npr. če bi do nje prišlo iz razlogov diskriminacije), temveč lahko ugotavlja in odloča samo, če je bila ukinitev delovnega mesta res posledica reorganizacije in če je bila odpoved pogodbe o zaposlitvi izvedena v skladu z zakonom. Ker je tožnica podpisala ponujeno novo pogodbo za ustrezno zaposlitev, lahko glede na določbo tretjega odstavka 90. člena ZDR v delovnem sporu izpodbija samo utemeljenost odpovednega razloga.
Sklep VIII Ips 69/97Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek17.06.1997izredna pravna sredstva - obnova postopka - obnovitveni razlogUstavitev kazenskega postopka zaradi umika obtožbe in predlog za zaslišanje novega izvedenca psihiatra, nista taki novi dejstvi oziroma dokaza, da bi se lahko dovolila obnova postopka.
Sodba VIII Ips 69/2003Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek03.02.2004prenehanje delovnega razmerja - delavci v državnih organih - ugovor zoper odločitev o prenehanju delovnega razmerjaRevizijsko sodišče ne sprejema revizijskega navajanja, da določba drugega odstavka 72. člena ZDDO, kjer je določeno, da se ugovor zoper odločitve vloži pri predstojniku ali organu, ki je pristojen za odločitev o pravicah, obveznostih in odgovornostih, ki odločitev tudi preizkusi, ne omogoča učinkovitega pravnega sredstva in da je zato v nasprotju z ustavo (25. člen). Tudi v primeru delavcev v državnih organih je treba upoštevati, da je delovni spor spor med delodajalcem in delavcem, za katerega se praviloma uporabljajo določbe delovno pravnih predpisov in ne spor med delavcem in državnim organom kot oblastjo. Posebna ureditev odnosov je, če so za to utemeljeni razlogi, dovoljena, ker pa gre za zasebnopravno oziroma pogodbeno razmerje, to pomeni da razmerje ne uživa ustavne zaščite po 25. členu Ustave RS.
Sodba I Ips 69/2006Vrhovno sodiščeKazenski oddelek02.03.2006pripor - ponovitvena nevarnost - uporaba milejšega ukrepaSodišče je pri odreditvi pripora upoštevalo načelo sorazmernosti, s tem ko je ocenilo, da ni možnosti za izrek milejšega ukrepa glede na izkazane okoliščine, groženj umora s pištolo, saj se z njim ne bi dalo zagotoviti varnosti L.J., njenih svojcev in njihovega premoženja, prav tako pa to ne izhaja iz obdolženčevega obnašanja glede na izrečeno pogojno obsodbo, saj naj bi izvršil kaznivo dejanje v preizkusni dobi.
Sodba I Ips 69/2005Vrhovno sodiščeKazenski oddelek04.10.2006zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - obrazložitev dokazne presoje - odgovor na pritožbene navedbe - razlogi o odločilnih dejstvih - sostorilstvoZahteva za varstvo zakonitosti je samostojno pravno sredstvo. Zato se pri odločanju o njej Vrhovno sodišče omeji samo na preizkus tistih kršitev zakona, na katere se vložnik sklicuje in jih zadostno utemelji in se torej ni mogoče sklicevati na razloge v drugih vlogah in teh Vrhovno sodišče ne more obravnavati.
Sodba IV Ips 69/2008Vrhovno sodiščeKazenski oddelek28.10.2008bistvena kršitev določb postopka - odločanje sodišča - zahteva za sodno varstvo - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusaSodišče pri odločanju o zahtevi za sodno varstvo ne presoja (celotne) dejanske in pravne podlage očitanega prekrška, temveč se omeji na presojo razlogov zahteve za sodno varstvo.
Sklep II Ips 69/2007Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.06.2009dovoljenost revizije – različna podlaga tožbenih zahtevkov – preživnine - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizijePlačilo preživnine za vsako od tožnikovih hčera je treba obravnavati ločeno: ker nobeno ne presega revizijskega praga iz drugega odstavka 367. člena ZPP, tožnikova revizija ni dovoljena.
Sklep II DoR 69/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek24.09.2009dopustitev revizije – neobstoj sodne prakse – življenjsko zavarovanje – izplačilo zavarovalne vsote ob smrti zavarovanca – posledice neresnične prijave ali zamolčanja podatkov za upravičenca do zavarovalnine - dopuščena revizijaMaterialnopravna utemeljitev sodb nižjih sodišč je izključno rezultat stališča, da ima neresnična prijava (zamolčanje podatkov) zavarovalca lahko pravne posledice za upravičenca le v primeru, če je ta vedel za neresnično prijavo ali zamolčanje podatkov. To stališče predstavlja interpretacijo 934. člena OZ, glede katere ni sodne prakse Vrhovnega sodišča.
Sklep I R 69/2009Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.06.2009določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – nezadovoljstvo stranke z delom sodišča – prenos pristojnosti v izvršilnem postopku – zavrnitev dokaznega predlogaZ določitvijo vrednosti nepremičnine nezadovoljna stranka ima na razpolago procesnopravno izrecno predvidene druge možnosti za varstvo svojih interesov, ki se jih je dolžnica v tem postopku tudi sicer že (uspešno) poslužila in ki zato ne morejo hkrati pomeniti tudi tehtnega razloga za delegacijo pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP.
Sodba I Ips 69/2009Vrhovno sodiščeKazenski oddelek01.10.2009kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja – sovražna propaganda - zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenec za vložitev - zakoniti zastopnik verske skupnostiObsojenčeve kritike (upravičene ali neupravičene) glede ravnanja in ukrepov oblasti ter njegovo mnenje o takratnih razmerah v državi in družbi, ni mogoče šteti med izvršitvena ravnanja po 118. členu KZ.
Sodba XI Ips 69/2009Vrhovno sodiščeKazenski oddelek05.08.2009bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - pripor - odreditev pripora - utemeljen sum - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanjaVrhovno sodišče, ko odloča o zahtevi za varstvo zakonitosti, vloženi zoper sklep o odreditvi pripora, lahko ugotovi kršitev iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP le tedaj, ko gre za tako imenovane prima facie nezakonite dokaze, torej takšne, ki so pridobljeni z očitnimi kršitvami in ne zahtevajo presoje določenih dejstev..
Sklep I R 69/2010Vrhovno sodiščeCivilni oddelek13.05.2010določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - uslužbenka pristojnega sodišča kot stranka v postopku – objektivna nepristranskost sodiščaPravni standard "drugih tehtnih razlogov" zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samim sporom, pač pa lahko nanj vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Mednje spada tudi okoliščina, da je članica ožje družine tožencev del sodnega osebja sodišča, ki je sicer stvarno in krajevno pristojno za odločitev v sporu.
Sklep II DoR 69/2010Vrhovno sodiščeCivilni oddelek08.07.2010predlog za dopustitev revizije – zavrženje predloga za dopustitev revizije – skupno premoženje – državljanstvo – dovoljenost revizije – vrednost spornega predmetaToženka sama v predlogu za dopustitev revizije navaja, da je za odločitev o obeh tožbenih zahtevkih pomembno isto pravno vprašanje: ali so sporne nepremičnine postale skupno premoženje, čeprav tožnik ob nakupu spornih nepremičnin ni bil slovenski državljan. Toženka sama poudarja, da v primeru, če nepremičnine niso postale skupno premoženje, tožnik nima pravice do ½ tržne vrednosti teh nepremičnin, ampak kvečjemu do izplačila zneska, ki ga je prispeval kot kupnino. Toženka tudi opozarja, da v primeru, če sporne nepremičnine niso postale skupno premoženje, tožnik tudi ni imel pravnega naslova za uporabo stanovanja in bi ji moral plačati uporabnino. Odločitev o utemeljenosti obeh zahtevkov je torej odvisna od rešitve istega pravnega vprašanja, zato se v tem primeru vrednost obeh zahtevkov sešteva.
Sodba I Ips 69/2010Vrhovno sodiščeKazenski oddelek03.06.2010zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusaObsojenec, ki se v zahtevi za varstvo zakonitosti s presojo sodišča v izpodbijanem pravnomočnem sklepu ne strinja, z navedbami po vsebini ne uveljavlja kršitve zakona, temveč zmotno ugotovitev dejanskega stanja.
Sodba VIII Ips 69/2009Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek26.10.2010nadomestilo manjše plače na drugem ustreznem delu - obdobje plačevanja nadomestila - izvršljivost odločbe ZPIZ - čakanje na deloDoločila 190. člena ZPIZ ni mogoče razlagati tako, da pravica do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu, ki je bila delavcu že dokončno in pravnomočno priznana, preneha zgolj zato, ker so delavcu priznane nove omejitve delovne zmožnosti, vendar ta pri delodajalcu še vedno opravlja prejšnje ustrezno delo, ker mu delodajalec nove ustrezne zaposlitve ni zagotovil.

Izberi vse|Izvozi izbrane