Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 12707cT02OS8yMDExJmRhdGFiYXNlJTVCU09WUyU1RD1TT1ZTJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT01
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sklep I R 69/2000Vrhovno sodiščeCivilni oddelek26.10.2000določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sojenjaSodniško delo je pogosto predmet komentarjev in kritik v medijih in s tem izpostavljeno pritiskom javnosti. Zaradi tega pa še ni mogoče govoriti o tehtnih razlogih za delegacijo pristojnosti sodišč iz kraja v kraj, saj bi bilo tako poslovanje v direktnem nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka.
Sodba II Ips 69/2001Vrhovno sodiščeCivilni oddelek19.09.2001privatizacija stanovanj - upravičenci do odkupa - pisna privolitev imetnika stanovanjske pravice po členu 117/1 SZ - državljanstvo imetnika stanovanjske pravice - kontrahirna dolžnost - vrednost točke - višina kupnine - vrnitev dela najemnine - povrnitev škode - odškodninaKer je tožnica plačala kupnino za stanovanje, izračunano po višji vrednosti točke, je utemeljen njen zahtevek za vrnitev dela najemnine v obsegu, kolikor ta dajatev presega obveznosti lastnika stanovanja.
Sklep I R 69/2001Vrhovno sodiščeCivilni oddelek17.10.2001določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogovZakonska zveza ene od sodnic z družbenikom tožene stranke je na sorazmerno majhnem sodišču lahko moteča okolnost. Gre za tehtne razloge po 67. členu ZPP.
Sodba II Ips 69/99Vrhovno sodiščeCivilni oddelek28.10.1999podlage odškodninske odgovornosti - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - pojem nevarne dejavnosti - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - deljena odgovornost - vmesna sodbaSodišče prve stopnje je ugotovilo, da je do nevarnih razmer pri odpiranju vrat prišlo zato, ker rudnik ni izvršil potrebnih varnostnih ukrepov. Ob taki ugotovitvi pa je pravno pravilna odločitev, da tožena stranka ne odgovarja na podlagi pravil o objektivni odgovornosti, temveč na podlagi pravil o subjektivni, krivdni odgovornosti.
Sklep I R 69/99Vrhovno sodiščeCivilni oddelek10.11.1999določitev krajevne pristojnosti po višjem sodiščuOkoliščina, da je bil X. X. pripravnik pri tem sodišču in kasneje kot odvetnik v stikih s sodniki, nima nobenega vpliva na nepristranost sodišča. Odvetniški pripravniki redno opravijo del pripravniške prakse na sodiščih in vsi odvetniki imajo po naravi svojega dela vsakodnevne stike s sodniki. To pa ne pomeni, da imajo možnost na nedovoljen način vplivati na delo sodnikov.
Sodba II Ips 69/2000Vrhovno sodiščeCivilni oddelek11.05.2000najemna pogodba - trajanje najemnih razmerij - vlaganja v nepremičnino - povrnitev neamortiziranih vlaganj - ekonomska najemninaPravna prednica tožene stranke bi lahko med trajanjem najema najemnino za nepremičnino (zaradi vlaganj vanjo) zviševala, vendar bi istočasno morala vrniti (ali kako drugače obračunati) vlaganja najemnikov. Ker ni tako ravnala, je prišlo do poračuna šele po njeni izročitvi. Sodišči sta pri ugotovitvi vrednosti nepremičnine materialnopravno pravilno upoštevali stanje nepremičnine v času najema in ne stanja, kakršno je bilo v letu 1992, ko je bila stanovanjska enota v celoti adaptirana, pri samem obračunu pa (s pomočjo izvedenca ugotovljeno) profitno (ekonomsko) in ne neprofitne najemnine.
Sklep I R 69/2002Vrhovno sodiščeCivilni oddelek05.09.2002določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz razloga smotrnostiTožnik zahteva plačilo odškodnine za škodo, do katere je prišlo zaradi sedem let trajajočega kazenskega postopka. Ta je tekel pri istem sodišču, ki je stvarno in krajevno pristojno za odločanje v sedanji pravdi. Taka trditvena podlaga tožbe narekuje ugoditev tožnikovem predlogu za prenos pristojnosti iz razloga smotrnosti.
Sklep II Ips 69/2006Vrhovno sodiščeCivilni oddelek26.07.2007obnova postopka - napačen pravni pouk - prikrita pravna praznina - rok za vložitev predloga za obnovo - argument teleološke redukcijeStranka je bila z napačnim pravnim poukom zavedena, da nima pravice do pritožbe. Procesni položaj ustreza obnovitvenemu razlogu iz 2. točke 394. člena ZPP. Vendar rok za vložitev predloga za obnovo iz 2. točke 396. člena ZPP v tem primeru ne more priti v poštev. Gre za prikrito pravno praznino. Uporabiti je treba argument teleološke redukcije.
Sodba II Ips 69/2005Vrhovno sodiščeCivilni oddelek13.04.2005razmerja med starši in otroki - vzgoja, varstvo in preživljanje otrok - višina preživnine - zmožnosti preživninskega zavezanca - potrebe preživninskega upravičencaNaloga sodišča je, da v postopku ugotovi dejstva, ki se nanašajo na (pravno priznane) potrebe otroka ter na materialne in pridobitne možnosti obeh staršev ter nato najde ustrezno vrednostno sorazmerje med temi tremi dejanskimi parametri, ki ga nazadnje izrazi v prisojeni všini preživninskega zneska.
Sklep I R 69/2005Vrhovno sodiščeCivilni oddelek26.05.2005določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - delovno razmerje stranke na pristojnem sodiščuOkoliščina, da je dolžnica vpisničarka na izvršilnem oddelku sodišča, ki je pristojno za izvršbo zoper dolžnico, je tehten razlog za določitev drugega sodišča za odločanje v tej zadevi.
Sklep II Ips 69/2004Vrhovno sodiščeCivilni oddelek13.10.2004bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti odločbe - razlogi o odločilnih dejstvih - pritožba - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - uporaba telekomunikacijskih sredstev - vložitev pritožbe po telefaksuTudi za vlogo, prejeto z uporabo telekomunikacijskih storitev, velja določba prvega odstavka 112. člena ZPP, po kateri se šteje, da je vložena pravočasno, če je "izročena pristojnemu sodišču", preden se rok izteče (neodvisno od nadaljnjega poslovanja sodišča s tako vlogo, ki je stvar notranje organizacije administrativnega dela sodišča in ki od trenutka pravočasne izročitve vloge pristojnemu sodišču ne more več imeti v nobenem primeru za stranke škodljivih posledic).
Sklep I R 69/2004Vrhovno sodiščeCivilni oddelek16.09.2004določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodiščNi povsem razumljivo, zakaj se toženca v tem postopku sklicujeta na domnevne napake in nezakonitosti v drugih postopkih, za katerih odpravo imata na voljo v njih predvidene pravne poti oziroma pravna sredstva. Niso pa to razlogi za dvom v nepristranskost kar vseh sodišč z območja Višjih sodišč v Kopru in v Ljubljani, s tem pa tudi ne razlogi za prenos pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP, saj je lahko pristran le posamezni in konkretni sodnik, ne pa sodišče. Prav tako niso razlogi za delegacijo po 67. členu ZPP trditve tožencev v predlogu, namenjene graji razveljavitvenega sklepa instančnega sodišča, s katerim je bil vzpostavljen procesni stadij ponovnega odločanja.
Sodba U 69/94-5Vrhovno sodiščeUpravni oddelek21.09.1995obrtno dovoljenje - promet eksplozivnih snoviZa promet eksplozivnih snovi je po 2. členu zakona o prometu eksplozivnih snovi (Uradni list SFRJ, št. 30/85 in 6/89) šteti tudi uporabo eksplozivnih snovi v proizvodnji izdelkov, ki jih po 2. odstavku 3. člena zakona o eksplozivnih snoveh (Uradni list SRS, št. 18/77) sicer ni šteti za eksplozivne snovi.
Sodba U 69/95-11Vrhovno sodiščeUpravni oddelek05.03.1997plačilo carineCarinski organ ni kršil določbe 2. odst. 17. čl. CZ s tem, ko je na zahtevo stranke, da je pripravljena plačati carino za začasno odvzeto vozilo zaradi utemeljenega suma, da gre za carinsko blago, nad katerim ni bil opravljen carinski postopek, stranki z odločbo naložil plačilo te carine, saj je namen te določbe v tem, da je za tako vozilo, preden se izroči drugi osebi (državnemu organu ali pa tudi osebi, kateri je bilo vozilo začasno odvzeto), plačana carina.
Sodba VIII Ips 69/2006Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek25.04.2006prenehanje delovnega razmerja iz poslovnih razlogov - ponudba nove PZ pod spremenjenimi pogojiDejstvo, da delodajalec delavcu, ki je bil pri njem zaposlen za nedoločen čas, ne ponudi sklenitve nove pogodbe o zaposlitvi na drugem delu za določen čas, ne pomeni kršitve določbe tretjega odstavka 88. člena ZDR.
Sodba VIII Ips 69/2002Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek04.02.2003prenehanje delovnega razmerja - neizpolnjevanje predpisanih pogojev - znanje slovenskega jezika - delovni invalidDejanska podlaga sodbe je bila ugotovitev, da tožnik ne izpolnjuje zahtevanega pogoja - aktivnega znanja slovenskega jezika - za ohranitev delovnega razmerja v organih carinske službe. Njegova obveznost po drugem odstavku 40. člena Zakona o carinski službi je bila pridobitev pisnega dokaza, da aktivno obvlada slovenski jezik. Ta dokaz je moral pridobiti do 25.6.1993, če je hotel še naprej ostati zaposlen v državnem organu. Ob ugotovitvi, da tožnik predpisanega pogoja aktivnega znanja slovenskega jezika ne izpolnjuje, je bila odločitev tožene stranke pravilna in zakonita. Tožnikovo neznanje slovenskega jezika nima nobene zveze z njegovo invalidnostjo, zato tožena stranka ni bila dolžna te okoliščine upoštevati pri iskanju ustreznega dela za tožnika kot invalida in mu zaradi tega ponujati zaposlitve na delovnem mestu, na katerem se znanje slovenščine ne zahteva.
Sklep VIII Ips 69/2000Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek07.11.2000delovno razmerje pri delodajalcu - postopek - rok za vložitev pritožbePo določbi četrtega odstavka 14. člena ZDSS je v postopkih pred delovnimi in socialnimi sodišči določen osemdnevni rok za pritožbo. Zato je ta rok, ne glede na naravo spora, v teh postopkih treba upoštevati in odločati v skladu z njim, ker je postopek (pravilno in zakonito) potekal pred delovnim sodiščem.
Sklep VIII Ips 69/2001Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek15.01.2002prenehanje delovnega razmerja - delovno razmerje pri delodajalcih - kriteriji za določitev presežnih delavcev - sindikalni zaupnik - trajno presežni delavci - postopek ugotavljanja presežnih delavcev - program ugotavljanja presežnih delavcev - pristojnosti organa upravljanja v delniški družbiKateri organ delniške družbe je pristojen za odločitev o programu preseženih delavcev je odvisno od statusne določitve organov družbe in razmejitve pristojnosti med njimi. Kolikor kolektivna pogodba ali splošni akt ne določata drugače, se presežni delavci ugotavljajo na ravni celotne organizacije in se v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki so razporejeni na delovna mesta, za katere je ugotovljeno trajno prenehanje potreb. Sindikalni zaupnik je ob soglasju sindikata lahko določen kot presežni delavec, ZDR ga določen čas varuje le pred prenehanjem delovnega razmerja iz tega razloga.
Sodba III Ips 69/2005Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek13.02.2007razlaga nejasnih pogodbenih določb - pogodbena volja strankZOR je v 100. in 101. členu določal, kako je treba razlagati nejasne pogodbene določbe. Vendar je bilo navedeni zakonski določbi treba uporabiti samo takrat, kadar nejasnosti ni bilo mogoče odpraviti z ugotovitvijo prave volje pogodbenih strank. V obravnavanem sporu pa je sodišče prve stopnje ugotavljalo pravo voljo pogodbenih strank, saj je na podlagi izvedenih dokazov in po njihovi presoji ugotovilo, kaj so pogodbene stranke hotele ob sklenitvi pogodbe. Tako je ugotovilo njihovo pravo voljo, razumljeno kot dejansko, resnično voljo.
Sodba III Ips 69/96Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek27.02.1997finančni leasing - odgovornost dajalca leasingaPogodba o čistem finančnem leasingu načelno izključuje odgovornost dajalca leasinga za stvarne in pravne napake v leasing dane stvari, ker se to tiče razmerja med proizvajalcem (dobaviteljem) stvari in jemalcem leasinga.

Izberi vse|Izvozi izbrane