Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 12707cT02OS8yMDExJmRhdGFiYXNlJTVCU09WUyU1RD1TT1ZTJl9zdWJtaXQ9aSVDNSVBMSVDNCU4RGkmcm93c1BlclBhZ2U9MjAmcGFnZT00
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba I Ips 69/2001Vrhovno sodiščeKazenski oddelek22.03.2001pripor - ponovitvena nevarnost - uporaba milejših ukrepovKer vložnik zahteve za varstvo zakonitosti izpodbija pravnomočen sklep o podaljšanju pripora zaradi ponovitvene nevarnosti zgolj z vidika zakonske ureditve, ne navaja pa okoliščin, ki bi potrjevale njegovo trditev, da je sodišče s podaljšanjem pripora ravnalo v nasprotju z načelom sorazmernosti, je zahteva neutemeljena.
Sklep I Ips 69/98Vrhovno sodiščeKazenski oddelek19.10.2000zahteva za varstvo zakonitosti - rok za vložitevKer bi trimesečni rok za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti potekel v soboto, ko sodišče ne dela, je v skladu s 4.odst. 88.čl. ZKP ta rok potekel s pretekom prvega prihodnjega delovnika, to je ponedeljka. Zahtevo, vloženo v torek, je bilo zato potrebno kot prepozno zavreči.
Sodba IV Ips 69/97Vrhovno sodiščeKazenski oddelek21.01.1998zahteva za sodno varstvo - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstevKonec obratovalnega časa diskoteke kaznovane je bil ob petkih in sobotah tudi določen za 4. uro naslednjega dne in v tem pogledu usklajevanje po določbah 22. člena pravilnika ni bilo potrebno, s pravilnikom predpisani okvir obratovalnega časa za tovrstne lokale pa ni bil prekoračen.
Sodba I Ips 69/96Vrhovno sodiščeKazenski oddelek09.07.1997izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanjaPo določilu 2. odstavka 420. člena ZKP zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Sodba I Up 69/2001Vrhovno sodiščeUpravni oddelek07.03.2002ničnost nacionalizacijske odločbeZ institutom ničnosti ni mogoče izpodbijati dejanskega stanja, ugotovljenega z dokončno in pravnomočno odločbo o nacionalizaciji.
Sodba I Up 69/2003Vrhovno sodiščeUpravni oddelek12.05.2005zahteva za denacionalizacijo - pravočasnost zahteve - dopolnitev zahteve po preteku rokaČe je pravočasna zahteva za denacionalizacijo dopolnjena po roku za vložitev zahteve, to je po 7.12.1993, se taka dopolnitev lahko nanaša le na tisto premoženje, ki je bilo podržavljeno istim upravičencem in na isti pravni podlagi kot premoženje, navedeno v prvotni zahtevi.
Sodba I Ips 69/2002Vrhovno sodiščeKazenski oddelek25.09.2003pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje - napoved pritožbe - vročanje - vročitev sodbe obdolžencu - pritrditev na sodno deskoSodišče je pošiljalo sodbo obdolžencu tako na naslov stalnega bivališča kakor tudi na naslov začasnega bivališča, poskušalo vročitev preko sodnega kurirja ter opravljalo poizvedbe na policijski postaji o morebitni spremembi bivališča, kar vse je bilo brez uspeha, zaradi česar je v skladu z določbo 3. odstavka 120. člena ZKP nabilo sodbo na sodno desko (saj mu sodbe ni bilo mogoče vročiti na obsojenčev dotedanji naslov) ter po preteku 8 dni štelo, da je vročitev opravljena. S takim načinom vročanja ni kršilo določb ZKP.
Sodba I Ips 69/2003Vrhovno sodiščeKazenski oddelek01.04.2004kazniva dejanja zoper premoženje - rop - roparska tatvina - odvzem prostosti - pravica do zagovornikaKer iz izreka in obrazložitve sodbe nedvoumno izhaja, da sta obsojenca uporabila silo zoper oškodovanca zato, da zlomita oškodovančev odpor, saj v trenutku, ko ju je zalotil, predmetov, ki sta jih nameravala vzeti in si jih prilastiti, še nista imela v posesti, oziroma sta uporabila silo zato, da si prilastita tuje premične stvari, je sodišče njuno ravnanje pravilno pravno opredelilo kot rop po 213. členu KZ in ne kot roparsko tatvino po 1. odstavku 214. člena KZ. V oktobru 1994 organi za notranje zadeve niso bili dolžni dati osebi, ki ji je bila odvzeta prostost, pouka, da ima pravico vzeti si zagovornika.
Sodba I Ips 69/93Vrhovno sodiščeKazenski oddelek07.04.1993zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe - razlogiV zahtevi za izreden preizkus pravnomočne sodbe ni možno uveljavljati zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in tudi ne primernosti izrečene sankcije.
Sodba I Ips 69/2008Vrhovno sodiščeKazenski oddelek28.08.2008bistvena kršitev določb kazenskega postopka – popolna rešitev predmeta obtožbe – razlogi o odločilnih dejstvih – branje izvedenskega mnenja – kazenska odgovornost – bistveno zmanjšana prištevnostPrištevnost in oblika krivde sta različni, med seboj neodvisni sestavini kazenske odgovornosti, zato bistveno zmanjšana prištevnost storilca kaznivega dejanja (zaradi bistveno zmanjšane zmožnosti imeti v oblasti svoje ravnanje) v smislu drugega odstavka 16. člena KZ ne izključuje naklepa po 17. členu KZ.
Sklep VIII Ips 69/95Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek06.06.1995dovoljenost revizije - izpodbijanje samoupravnih aktovZoper odločbo, s katero je sodišče presojalo skladnost pravilnika s statutom oziroma samoupravnim sporazumom, glede na določbo 1. odstavka 73. člena ZDSS ni dovoljena revizija. Zato je revizijsko sodišče revizijo zavrglo na podlagi 392. člena ZPP.
Sodba I Ips 69/2007Vrhovno sodiščeKazenski oddelek04.10.2007zaseg predmetov - zaseg predmetov pri varnostnem pregledu - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - kršitev kazenskega zakona - obstoj kaznivega dejanja - neupravičen promet z mamili - opis kaznivega dejanja - ponarejanje listin - registrske tabliceZaseg predmetov med varnostnim pregledom na podlagi Zakona o policiji in zaseg brez odredbe sodišča na podlagi opravljene osebne preiskave po četrtem odstavku 218. člena ZKP sta povsem različna procesna ukrepa.
Sodba I Up 69/2005Vrhovno sodiščeUpravni oddelek15.11.2006dohodnina - vir dohodnine - bonitete - plačilo premije življenjskega zavarovanjaPlačilo premije za zavarovanje iz naslova plačila življenjskega zavarovanja predstavlja boniteto v zvezi z delovnim razmerjem in tako vir dohodnine skladno s 6. členom ZDoh.
Sodba II Ips 69/98Vrhovno sodiščeCivilni oddelek27.08.1998vojaško stanovanje - razpolaganje s stanovanji v času moratorija - odločba poveljstva garnizije (stanovanjskega organa JLA ) po 25.6.1991 - nezakonita vselitev - tožba na izpraznitev stanovanja - dodelitev drugega primernega stanovanjaKer sta sodišči nižjih stopenj ugotovili, da je toženec leta 1978 veljavno pridobil stanovanjsko pravico na enoinpolsobnem stanovanju v L., C., da se je iz tega stanovanja preselil v sporno 6.9.1991, ki pa ga sedaj mora izprazniti, ker dodelitvena odločba zanj ni pravno veljavna in da uporabe tega stanovanja ni opustil, sta pravilno zaključili, da mora tožnica dati tožencu na razpolago njegovo prejšnje stanovanje, ko bo izpraznil spornega. Namreč zaradi preselitve v sporno stanovanje na podlagi neveljavne dodelitvene odločbe, katerega pa mora zato sedaj izprazniti, toženec ni mogel izgubiti stanovanjske pravice na prejšnjem stanovanju, ker je imetnik stanovanjske pravice po določbah zakona o stanovanjskih razmerjih lahko pridobil ali izgubil stanovanjsko pravico le na način in pod pogoji, ki jih je določal ZSR. Ta zakon je nehal veljati z uveljavitvijo stanovanjskega zakona (2. točka prvega odstavka 159. člena SZ, kar je bilo 19.10.1991). Razmerij, nastalih po 19.10.1991,...
Sklep II Ips 69/96Vrhovno sodiščeCivilni oddelek28.01.1998denarna odškodnina - zastaranje - pravno priznana škoda - povzročitev škode - kdaj začne zastaranje teči - povračilo škode svojcev žrtve neopravičene obsodbeČe država izrečno izključi možnost določenemu krogu oseb pravico uveljavljati odškodnino ali če izključi pravico uveljavljati odškodnino za določene oblike škode, gre za pravno nepriznano škodo. Pravica, ki ni pravno priznana, pravno ne obstaja in zato tudi ne more zastarati. Dokler ni bil s posebnim predpisom priznan in urejen institut odškodnine za neopravičeno obsodbo, te pravice ni mogel uveljavljati noben neopravičeno obsojeni. Z uveljavitvijo ZKP/53 so to pravico pridobili le tisti neopravičeno obsojeni, ki jim je bila izrečena pravnomočna obsodba po 1.1.1954, po takratni ureditvi le za povrnitev premoženjske škode. Zakon o spremembah in dopolnitvah ZKP (Ul. SFRJ št. 58/70) je to pravico razširil tudi na nepremoženjsko škodo, omejitev glede obsojencev, ki jim je bila izrečena pravnomočna obsodba pred 1.1.1954 in ki so jo v pravni literaturi označevali kot negativno predpostavko, pa je veljala vse do 11.10.1990 kot dneva uveljavitve za izvedbo ustavnega...
Sklep X Ips 69/2009Vrhovno sodiščeUpravni oddelek19.03.2009razlastitev - dovoljenost revizije - pomembno pravno vprašanje - hude poslediceUpoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in glede na ustaljeno upravno sodno prakso Vrhovnega sodišča bi morala revidenta natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje, pravno pravilo, ki je bilo kršeno, okoliščine, ki izkazujejo njegovo pomembnost ter obrazložiti, zakaj naj bi sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.
Sodba I Up 69/2008Vrhovno sodiščeUpravni oddelek05.05.2008azil - pogoji za azil - uporaba Direktive Sveta EU 2004/83/EC - preganjanjeS potekom roka za implementacijo direktive (če implementacija ni opravljena), postanejo določila direktive neposredno uporabljiva, kolikor je njihova neposredna uporaba možna oziroma ni v škodo strank. Pred potekom roka za implementacijo se 9. člen Direktive (pri opredelitvi pojmov, ki jih ZAzil ne pojasnjuje) uporablja kot interprecatijsko pomoč.
Sodba X Ips 69/2007Vrhovno sodiščeUpravni oddelek17.04.2008vročitev – fikcija vročitveNaslovnik pošiljke ni dvignil, kot je to razvidno iz pravilno sestavljenih vročilnic, zato je po 15-ih dneh nastopila fikcija, da je bilo pisanje tožniku vročeno. Zgolj zaradi okoliščin, v katerih naj bi tožnik v času vročanja živel, pa ni mogoče govoriti o pomoti pri vročanju.
Sodba III Ips 69/92Vrhovno sodiščeGospodarski oddelek11.02.1993gradbena pogodba - odgovornost za napake - odgovornost izvajalca in projektanta za solidnost gradbe - garancija - dolžnost obvestitve in izguba pravic - garancija - uporaba uzanc - prevzem obveznosti z vstopom v pravdoStranka, ki je tekom postopka vstopila v pravdo namesto prejšnje tožene stranke, ne da bi ugovarjala, da ni njena pravna naslednica, je prevzela vtoževano obveznost prejšnje tožene stranke. Izvajalec gradbenih del, ki je pokazal pripravljenost odpraviti napake, ali jih je že začel odpravljati, se ne more sklicevati na roke iz 1. odst. 616. čl. ZOR oz. iz 2. odst. 645. čl. ZOR. Če je izvajalec garantiral kvalitetno izvedbo gradbenih del (garancijo urejajo PGU), mora upravičenec izvajalca o ugotovljenih napakah samo obvestiti, tožbo pa lahko vloži kadarkoli v garancijskem roku.
Sklep II Ips 69/2008Vrhovno sodiščeCivilni oddelek14.02.2008grožnja, sila ali zvijača državnega organa oziroma predstavnika oblasti - prodaja nepremičnine - napake voljeGlede na namen denacionalizacije je treba pojme grožnje, sile in zvijače iz 5. člena ZDen obravnavati širše kot pri splošnih obligacijskih razmerjih. Zato je ustaljeno stališče sodne prakse, da je treba razčleniti tedanje splošne družbene razmere in konkretne razmere, v katerih je živel denacionalizacijski upravičenec, ter medsebojni vpliv vseh teh dejavnikov. Vendar samo obstoj splošnih družbenih razmer brez zadostnih podatkov o konkretnem dogajanju ne zadostuje za utemeljenost denacionalizacijske zahteve. Izhodišče kljub širšemu pristopu še vedno ostaja delovanje državnega organa oziroma predstavnika oblasti, ki je v zvezi s sklenitvijo konkretnega pravnega posla in je bilo usmerjeno prav na njegovo sklenitev. Zatrjevana obljuba o kasnejši možnosti povratnega kupa, ko bo zgrajen načrtovani nov gasilski dom, ne pomeni zvijače, saj se ne zatrjuje, da v času sklepanja pogodbe tega namena občina ni imela. Zahteva gasilskega društva ni grožnja državnega...

Izberi vse|Izvozi izbrane