<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Kazenski oddelek

Sodba IV Ips 30/94
ECLI:SI:VSRS:1994:IV.IPS.30.94

Evidenčna številka:VS20173
Datum odločbe:30.06.1994
Področje:PREKRŠKI - DAVKI
Institut:zahteva za sodno varstvo - razlogi - odgovornost za prekršek

Jedro

Prekršek po 7. točki 69. člena zakona o prometnem davku je mogoče storiti tudi z malomarnostjo.

Izrek

Zahteva zagovornika kaznovanega za sodno varstvo se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno odločbo je Republiški senat za prekrške potrdil odločbo občinskega sodnika za prekrške, s katero je bil kaznovani spoznan za odgovornega prekrška iz 7. točke 69. člena Zakona o prometnem davku ter mu je bila izrečena denarna kazen 130.000,00 SIT. Zagovornik kaznovanega je vložil zahtevo za sodno varstvo. V njej je uveljavljal razloge iz 203. člena Zakona o prekrških, ker naj bi bila izpodbijana odločba Republiškega senata za prekrške nepravilna in nezakonita. Po mnenju zagovornika kaznovani pri poslovanju ni imel prometa in ga nihče ni pozival k podaji obračunov akontacij. Ko je bil v oktobru 1992 s strani inšpektorice opozorjen, pa je prometni davek in obračune sporočal za vsako trimesečje davčnemu organu. Za prekršek po mnenju zagovornika ne zadošča že malomarnost, kot je to obrazloženo v izpodbijani odločbi, temveč bi moral biti podan naklep. Po stališču zagovornika ni dokazana niti malomarnost, zato je predlagal, da Vrhovno sodišče RS kaznovanega oprosti sleherne odgovornosti, podrejeno pa odločbi prve in druge stopnje razveljavi in vrne zadevo organu prve stopnje v novo odločanje.

Zahteva za sodno varstvo ni utemeljena.

Glede zagovornikovega stališča, da je možno storiti prekršek po 7. točki 69. člena Zakona o prometnem davku le naklepno, lahko ugotovimo, da takšno stališče ni pravilno. Po 1. odstavku 9. člena Zakona o prekrških je namreč možno storiti vsak prekršek iz malomarnosti ali z naklepom in torej malomarnost zadostuje za odgovornost za prekršek. Predpis o prekršku lahko določi, da je storilec odgovoren samo, če je prekršek storil z naklepom, vendar Zakon o prometnem davku glede omenjenega prekrška ni določil, da bi ga bilo možno storiti zgolj z naklepom.

Zagovornik sicer v zahtevi izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, ko zatrjuje, da kaznovani ni vedel za dolžnost obračunavanja prometnega davka in sporočanja davčnemu organu obračunov za vsako trimesečje. V 203. členu Zakona o prekrških izpodbijanje odločbe organa druge stopnje iz razlogov zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni možno, zato je Vrhovno sodišče RS zahtevo kot neutemeljeno zavrnilo.


Zveza:

ZPR člen 9, 9/1, 202. ZPD člen 69, 69-7.
Datum zadnje spremembe:
22.08.2009

Opombe:

P2RvYy0yMjk3Ng==