<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Upravni oddelek

VSRS Sodba X Ips 224/2013
ECLI:SI:VSRS:2015:X.IPS.224.2013

Evidenčna številka:VS1015115
Datum odločbe:13.05.2015
Opravilna številka II.stopnje:Sodba in sklep UPRS I U 1024/2012
Senat:mag. Nina Betetto (preds.), Peter Golob (poroč.), Marko Prijatelj
Področje:UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK - DENACIONALIZACIJA
Institut:denacionalizacija - dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - ničnost - disenz - napaka volje - poravnava - denacionalizacijska odločba - pravno sredstvo

Jedro

Po presoji Vrhovnega sodišča ni mogoče uveljavljati ničnosti (iz 279. člena ZUP) denacionalizacijske odločbe, izdane na podlagi poravnave iz 69. člena ZDen, če se razlogi nanašajo na napake volje pri sklenitvi poravnave. Na podlagi tretjega odstavka 69. člena ZDen je poravnava (iz prvega odstavka tega člena) vključena v odločbo o denacionalizaciji, kar pa ne pomeni, da je zato mogoče uveljavljati ničnost denacionalizacijske odločbe zaradi domnevnih napak volje (ali drugih vsebinskih napak) pri sklenitvi poravnave. Poravnava iz 69. člena ZDen je samostojen pravni posel.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka (prva in druga) sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano IV. točko izreka izpodbijane sodbe in sklepa je prvostopenjsko sodišče na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo druge tožeče stranke (v nadaljevanju revidentka) zoper odločbo Upravne enote Ljubljana, št. 490-1/2012-4 z dne 29. 3. 2012, s katero je prvostopenjski upravni organ v 1. točki izreka zavrnil predlog revidentke, ki se je glasil: Delna odločba Občine Ljubljana Moste-Polje, Občinskega sekretariata za gospodarske in družbene dejavnosti, št. 301-003/92-03/DG z dne 20. 12. 1994, je nična v 1. točki izreka, in sicer v delu, ki se nanaša na nepremičnino z ID znakom ... (parc. št. 11 k. o. A.)“; v 2. točki izreka je zavrnil zahtevek prve tožeče stranke (B.) za povračilo stroškov za pravno zastopanje; v 3. točki odločil, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. Tožena stranka je z odločbo, št. 490-3/2012-2-P/DG z dne 26. 6. 2012, pritožbi revidentke in prve tožeče stranke zoper citirano prvostopenjsko odločbo zavrnila.

2. V obrazložitvi izpodbijane 4. točke izreka sodbe prvostopenjsko sodišče navaja, da je revidentka v predlogu za izrek (delne) odločbe za nično navajala razloge, s katerimi utemeljuje, da je v postopku sklepanja poravnave prišlo do disenza, kar ima za posledico, da poravnava v obsegu disenza - predmeta obveznosti (parc. št. 11 k. o. A.) ni nastala ter je zato nična. Strinja se s stališčem drugostopenjskega organa, ki se sklicuje na določbe 63. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR), da je, če je pogodba obremenjena z napako volje, taka pogodba izpodbojna. Disenza ZOR ne uvršča med razloge za ničnost pogodbe. Nepravilno revidentka enači posledice disenza (nesklenitev pogodbe) z ničnostjo pravnega posla, pri kateri se že pojmovno predpostavlja nastanek pravnega posla. Ne glede na navedeno pa imata upravna organa prav, da sredstvo za odpravo posledic v primeru disenza ni uveljavljanje ničnosti, torej ne gre za položaj iz 6. točke prvega odstavka 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Sporna delna odločba z dne 20. 12. 1994 temelji na sklenjeni poravnavi, ki jo ureja 69. člen Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen). Drugi odstavek 69. ZDen določa, da poravnava ne sme biti v nasprotju s prisilnimi določbami zakona, revidentka pa v obravnavani zadevi tega ni uspel dokazati. Upravni organ je zato pravilno predlog za izrek delne odločbe za nično zavrnil.

3. Zoper navedeno 4. točko izreka izpodbijane sodbe in sklepa je revidentka vložila pravočasno revizijo. Glede dovoljenosti se sklicuje na 1. in 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Meni, da je stališče prvostopenjskega sodišča, da gre v primeru nesoglasja in nesporazuma za neobstoječ pravni posel in ne za ničen pravni posel je materialnopravno zmotno in v nasprotju z ustaljeno prakso Vrhovnega sodišča RS. Sklicuje se na zadeve Vrhovnega sodišča RS II Ips 627/96, II Ips 519/98 in II Ips 406/03. Po praksi Vrhovnega sodišča RS se pravni posli, obremenjeni z disenzom, štejejo za absolutno nične. V nadaljevanju revidentka povzema vsebino sporne poravnave in meni, da je iz nje razvidno, da je bilo ob sklepanju poravnave med strankama doseženo soglasje, da se poravnava sklepa zgolj za objekt na naslovu X ter da je pri zapisu poravnave, ki je nato povzeta v delni odločbi, prišlo do napačnega zapisa, da se predmetna poravnava nanaša tudi na objekti, ki leži na parc. št. 11 k. o. A. oziroma na naslovu X/a. V sodni praksi ni mogoče zaslediti odgovora na vprašanje, ali je posledice odločb oziroma pravnih poslov, obremenjenih z disenzom, mogoče odpraviti v okviru uveljavljanja ničnosti iz 6. točke prvega odstavka 279. člena ZUP. Vrhovnemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Priglaša revizijske stroške.

4. Prva tožeča stranka v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrženje oziroma zavrnitev in priglaša stroške. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je dovoljena na podlagi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 zaradi pomembnega pravnega vprašanja, ki se nanaša na možnost uveljavljanja ničnosti (konkretno iz 6. točke prvega odstavka 279. člena ZUP) denacionalizacijske odločbe, sklenjene na podlagi poravnave iz 69. člena ZDen, če se razlogi (ki jih stranka navaja) nanašajo na napake volje pri sklenitvi poravnave.

7. Pravni prednik revidentke (C. kot zavezanka) in prva tožeča stranka (B. kot upravičenec) sta na podlagi 69. člena ZDen sklenila poravnavo v postopku denacionalizacije. Navedena poravnava z dne 19. 12. 1994 je bila vključena v delno odločbo o denacionalizaciji, 301-003/02-03/DG z dne 20. 12. 1994, na podlagi katere je bil izveden vpis v zemljiško knjigo nepremičnin parc. št. 511 in 512 k. o. A..

8. Revidentka je pri prvostopnem upravnem organu zahtevala ugotovitev, da je navedena delna odločba z dne 20. 12. 1994 nična v 1. točki izreka, in sicer v delu, ki se nanaša na nepremičnino z ID znakom ... (parc. št. 511 k. o. A.), saj naj bi glede te nepremičnine med strankama poravnave prišlo do disenza. Delna odločba naj bi bila nična na podlagi 6. točke prvega odstavka 279. člena ZUP, po kateri se izreče za nično odločba, v kateri je taka nepravilnost, ki je v kakšni posebni zakonski določbi razlog za ničnost.

9. Poravnava z dne 19. 12. 1994, ki je bila vključena v delno odločbo, katere ugotovitev ničnosti je zahtevala revidentka, je bila sklenjena na podlagi 69. člena ZDen, ki določa, da lahko upravičenci in zavezanci med postopkom pred organom prve stopnje vsak čas sklenejo poravnavo o premoženju, ki je predmet denacionalizacije; poravnava lahko obsega vse premoženje denacionalizacije ali njegov del (prvi odstavek); organ prve stopnje lahko opozori stranke v postopku na možnost poravnave in jim pomaga, da se poravnajo, poravnava pa ne sme biti v nasprotju s prisilnimi določbami zakona (drugi odstavek); poravnava je sklenjena, ko stranke prečitajo zapisnik o poravnavi in ga podpišejo; organ prve stopnje vključi poravnavo v odločbo o denacionalizaciji (tretji odstavek).

10. Po presoji Vrhovnega sodišča ni mogoče uveljavljati ničnosti (iz 279. člena ZUP) denacionalizacijske odločbe, izdane na podlagi poravnave iz 69. člena ZDen, če se razlogi nanašajo na napake volje pri sklenitvi poravnave.

11. Na podlagi tretjega odstavka 69. člena ZDen je poravnava (iz prvega odstavka tega člena) vključena v odločbo o denacionalizaciji, kar pa ne pomeni, da je zato mogoče uveljavljati ničnost denacionalizacijske odločbe zaradi domnevnih napak volje (ali drugih vsebinskih napak) pri sklenitvi poravnave. Poravnava iz 69. člena ZDen je samostojen pravni posel. Pred njeno „vključitvijo“ v denacionalizacijsko odločbo upravni organ samo preveri, da ni sklenjena v nasprotju s prisilnimi določbami zakona, kar je v obravnavanem primeru pristojni organ storil. V skladu s tretjim odstavkom 69. člena ZDen je poravnava sklenjena, ko stranke preberejo zapisnik o poravnavi in ga podpišejo. Da je bilo tudi to storjeno, revidentka niti ne zanika. Samo morebitne kršitve teh določb bi revidentka lahko izpodbijala s pravnimi sredstvi (v upravnem postopku) zoper denacionalizacijsko odločbo (pa tega ni storila). Morebitne napake volje strank pri sklenitvi poravnave (kar v obravnavanem primeru uveljavlja revidentka v predlogu za izrek ničnosti), pa stranke ne morejo uveljavljati v upravnem postopku s pravnimi sredstvi zoper denacionalizacijsko odločbo (izdano na podlagi 69. člena ZDen), ampak samo v posebnem postopku zoper sklenjeno poravnavo (česar v obravnavanem primeru revidentka prav tako ni storila).

12. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče zavrnilo revizijo (92. člen ZUS-1).

13. Ker revidentka z revizijo ni uspela, sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena v povezavi s prvim odstavkom 154. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Prva tožeča stranka pa v odgovoru na revizijo ni navedla nič takega, kar bi vplivalo na razjasnitev oziroma odločitev v zadevi, zato njeni stroški po presoji Vrhovnega sodišča niso bili potrebni (prvi odstavek 165 v povezavi s prvim odstavkom 155. člena ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).


Zveza:

ZDen člen 69, 69/1, 69/2, 69/3. ZUP člen 279, 279/1-6. ZUS-1
člen 22, 22/1, 83, 83/2-2. ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 165, 165/1.
Datum zadnje spremembe:
06.08.2015

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDgxNDA1