<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Gospodarski oddelek

Sodba III Ips 69/2011
ECLI:SI:VSRS:2013:III.IPS.69.2011

Evidenčna številka:VS4002252
Datum odločbe:21.05.2013
Opravilna številka II.stopnje:VSL I Cpg 297/2010
Senat:Vladimir Balažic (preds.), dr. Mile Dolenc (poroč.), dr. Miodrag Đorđević, dr. Mateja Končina Peternel, Franc Testen
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
Institut:razveljavitev sklepa o izvršbi v dovolilnem delu - postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in razveljavitvi sklepa o izvršbi v dovolilnem delu - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine kot tožba v pravdnem postopku - sprememba tožbe v postopku po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in razveljavitvi sklepa o izvršbi v dovolilnem delu

Jedro

Po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in razveljavitvi sklepa o izvršbi v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba in določen izvršitelj, se v skladu z drugim odstavkom 62. člena ZIZ postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. To pomeni, da se postopek nadaljuje kot pri tožbi, kar je tudi v skladu z zadnjo povedjo drugega odstavka 62. člena ZIZ, da se predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, obravnava kot tožba v pravdnem postopku. Posebnost postopka po ugovoru zoper plačilni nalog je v izreku odločbe o glavni stvari. V tem namreč sodišče odloči, ali ostane plačilni nalog v celoti ali deloma v veljavi ali se razveljavi (tretji odstavek 436. člena ZPP). Sicer pa veljajo v postopku po ugovoru zoper plačilni nalog in s tem v postopku po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine pravila pravdnega postopka oziroma pravila v gospodarskih sporih, vključno s pravili o spremembi tožbe iz 184. člena ZPP.

Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine šele skupaj s prvo pripravljalno vlogo, v kateri upnik, sedaj tožnik, navede dejansko podlago dolžnikove, sedaj toženčeve, obveznosti, tvori tožbo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka je dolžna v 15 dneh od vročitve te sodbe tožeči stranki povrniti stroške odgovora na revizijo v višini 502,83 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od šestnajstega dne od vročitve te sodbe do plačila.

Obrazložitev

Dosedanji potek postopka

1. Sodišče prve stopnje je obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Kranju Ig 1083/2007 z dne 1. 2. 2008 v 1. in 3. točki izreka in toženi stranki naložilo plačilo stroškov pravdnega postopka.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Zavrnilo je pritožbeni očitek, da je sklep o izvršbi nezakonit, ker je temeljil na meničnem izvršilnem predlogu na podlagi verodostojne listine, s sodbo pa je bilo ugotovljeno, da terjatev temelji na cesijski pogodbi. Pritrdilo je sicer pritožniku, da je tožnik tekom postopka spremenil dejansko in pravno podlago zahtevka, vendar pa je presodilo, da upoštevanje le-te ne pomeni procesne kršitve, saj je v pravdnem postopku v skladu s 184. in 185. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dovoljeno spreminjati tako pravno kot tudi dejansko podlago tožbenega zahtevka. Po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in razveljavitvi dovolilnega dela sklepa o izvršbi se je namreč postopek odločanja o utemeljenosti zahtevka tožeče stranke nadaljeval v pravdnem postopku po pravilih, ki veljajo v gospodarskih sporih (prvi odstavek 437. člena v ZPP v zvezi z drugim odstavkom 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ).

3. Vrhovno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Vrhovno sodišče) je s sklepom III DoR 71/2010 z dne 23. 11. 2010 ugodilo predlogu tožene stranke in dopustilo revizijo glede vprašanja, ali ima tožeča stranka v pravdnem postopku, ki poteka po uspešnem ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, možnost spremeniti tožbo.

4. Tožena stranka je proti sodbi sodišča druge stopnje vložila pravočasno revizijo, v kateri uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču smiselno predlaga, da reviziji ugodi in sodbi sodišč prve in druge stopnje spremeni tako, da zavrne tožbeni zahtevek tožeče stranke, podrejeno temu pa, da sodbi sodišča druge in prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, tožeči stranki pa naloži plačilo stroškov postopka z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Tožena stranka je priglasila stroške revizijskega postopka.

5. Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki v pravočasnem odgovoru predlaga, da Vrhovno sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrne, toženi stranki pa naloži plačilo priglašenih stroškov revizijskega postopka tožeče stranke z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

6. Revizija ni utemeljena.

Pravno relevantno (materialno in procesno) dejansko stanje

7. Družba F., d. o. o., je imela terjatev do tožene stranke po računu št. 2005-180 z dne 8. 12. 2005. Pogodbeni stranki sta 14. 3. 2006 sklenili dogovor o poravnavi obveznosti, katerega predmet je bila tudi ta terjatev. Slednja na podlagi tega dogovora ni bila poravnana. Družba F., d. o. o. jo je zato s cesijsko pogodbo prenesla na tožečo stranko.

8. Tožeča stranka je vložila „menični izvršilni predlog na podlagi verodostojne listine“ zaradi izterjave denarne terjatve v znesku 26.461,99 EUR (glavnica v višini 21.527,24 EUR in zamudne obresti v višini 4.937,75 EUR) s pripadki. V predlogu za izvršbo je navedla, da predlaga izvršbo na podlagi naslednjih verodostojnih listin: obvestila o prevzemu terjatve ter prezentaciji menice z dne 14. 12. 2007, obračuna zamudnih obresti z dne 14. 12. 2007, pogodbe o odstopu terjatve št. CP-167/2007 z dne 13. 12. 2007, računa št. 2005-180 z dne 8. 12. 2005, obvestila o odstopu terjatve z dne 13. 12. 2007 in izpiska iz poslovnih knjig na dan 14. 12. 2007. Tožena stranka je v ugovoru zoper sklep o izvršbi navajala, da cedirana terjatev ne obstaja več, to pa utemeljevala z navedbo, da zato ni podpisala pooblastila za unovčenje menice.

9. Na podlagi ugovora je izvršilno sodišče razveljavilo sklep o izvršbi v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba in imenovan izvršitelj, in sklenilo, da se bo o zahtevku in stroških odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Kranju. Tožnik je v prvi pripravljalni vlogi z dne 13. 3. 2009 poudaril, da se je v predlogu za izvršbo poleg menice skliceval tudi na druge verodostojne listine, svoje navedbe pa je dopolnil tako, „da se sedaj primarno sklicuje na osnovni posel.“ Toženec je ugovor o tem, da sporna menica ne izpolnjuje pogojev za verodostojno listino iz 23. člena ZIZ, prvič podal v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje.

Razlogi za zavrnitev revizije

10. Revizijsko sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo le v okviru pravnega vprašanja, glede katerega je bila dopuščena revizija (drugi odstavek 371. člena ZPP). V obravnavani zadevi je bilo dopuščeno vprašanje, ali ima tožeča stranka v pravdnem postopku, ki poteka po uspešnem ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, možnost spremeniti tožbo.

11. Tožena stranka v reviziji navaja, da je višje sodišče odločilo v nasprotju s sodno prakso Vrhovnega sodišča v zadevah II Ips 518/2001 in II Ips 397/2002, iz katerih naj bi izhajalo, da v postopku, ki sledi ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, sodišče svojo presojo omeji zgolj na dejstva in pravna razmerja, od katerih je odvisna pravilnost in utemeljenost sklepa o izvršbi. Uveljavlja tudi kršitev drugega odstavka 62. člena ZIZ v delu, ki določa, da se postopek po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, ki je urejen v ZPP; v tem postopku pa sodišče ugotavlja, ali je plačilni nalog utemeljen, in odloči, ali ostane plačilni nalog v celoti ali deloma v veljavi ali se razveljavi. Navaja, da bi se sodišči nižjih stopenj morali osredotočiti zgolj na vprašanje, da je bil sklep o izvršbi izdan na podlagi verodostojne listine, ki naj to ne bi bila. Kot verodostojna listina je bila namreč predlogu za izvršbo priložena menica, ki naj ne bi izpolnjevala pogojev za verodostojno listino, saj ni bila akceptirana; predlogu za izvršbo je bila sicer priložena tudi pogodba o odstopu terjatve, ki pa ni verodostojna listina. Sodišče prve stopnje je dovolilo spremembo tožbe in zato ni presojalo samo utemeljenosti sklepa o izvršbi, temveč je vsebinsko presojalo celotno zadevo. Zatrjuje, da spreminjanje dejanske in pravne podlage po izdaji sklepa o izvršbi ne pomeni omejitve presoje zgolj na dejstva in pravna razmerja, od katerih je odvisna pravilnost in utemeljenost sklepa o izvršbi, še posebej, če se spreminja listina, na podlagi katere je bil sklep o izvršbi izdan.

12. Ne drži revizijska navedba, da v postopku, ki teče po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ni mogoče spremeniti dejanske in pravne podlage zahtevka. Po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in razveljavitvi sklepa o izvršbi v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba in določen izvršitelj, se v skladu z drugim odstavkom 62. člena ZIZ postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. To pomeni, da se postopek nadaljuje kot pri tožbi, kar je tudi v skladu z zadnjo povedjo drugega odstavka 62. člena ZIZ, da se predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, obravnava kot tožba v pravdnem postopku. Posebnost postopka po ugovoru zoper plačilni nalog je v izreku odločbe o glavni stvari. V tem namreč sodišče odloči, ali ostane plačilni nalog v celoti ali deloma v veljavi ali se razveljavi (tretji odstavek 436. člena ZPP). Sicer pa veljajo v postopku po ugovoru zoper plačilni nalog in s tem v postopku po ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine pravila pravdnega postopka oziroma pravila v gospodarskih sporih, vključno s pravili o spremembi tožbe iz 184. člena ZPP.

13. Nadalje ne drži revizijska navedba, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je upoštevalo tožnikove navedbe v prvi pripravljalni vlogi, dovolilo spremembo tožbe v postopku, ki poteka po uspešnem ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. V skladu z zadnjo povedjo drugega odstavka 62. člena ZIZ, ki je bila v zakon vnesena z novelo ZIZ-C, se predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, obravnava kot tožba v pravdnem postopku. Ta določba daje sodišču podlago, da s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki ne vsebuje dejanske podlage dolžnikove obveznosti, postopa kot z nepopolno tožbo (108. člen ZPP). To pomeni, da predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine šele skupaj s prvo pripravljalno vlogo, v kateri upnik, sedaj tožnik, navede dejansko podlago dolžnikove, sedaj toženčeve, obveznosti, tvori tožbo. Tožnikove navedbe v prvi pripravljalni vlogi, da je podlaga njegove obveznosti račun in cesijska pogodba, ki ju je priložil že predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine, tako ne pomenijo spremembe tožbe, temveč so njen sestavni del. Tožnikove navedbe v prvi pripravljalni vlogi, ki sledi razveljavitvi sklepa o izvršbi, namreč ni mogoče označiti kot spremembe tožbe, saj tožnik tedaj še ni izčrpal svoje pravice, da navede dejansko in pravno podlago svojega zahtevka.

14. Ni mogoče pritrditi niti revizijski navedbi, da je izpodbijana odločba v nasprotju s sklepom Vrhovnega sodišča v zadevi II Ips 518/2001 z dne 6. 6. 2002. Slednjega namreč revident povzema le v delu, kjer Vrhovno sodišče navaja, da v postopku, ki sledi ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, „sodišče omeji svojo presojo zgolj na dejstva in pravna razmerja, od katerih je odvisna pravilnost in utemeljenost sklepa o izvršbi,“ izpusti pa nadaljnji bistveni del te odločbe, da sodišče pri presoji o utemeljenosti sklepa o izvršbi „upošteva tudi kasneje nastala dejstva, ki se nanašajo na samo terjatev, ne more pa se ukvarjati z drugimi dejstvi, ki so nastala po izdaji sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine.“ V zadevi II Ips 518/2001 se je namreč Vrhovno sodišče ukvarjalo le z vprašanjem, katera dejstva je mogoče upoštevati pri presoji o utemeljenosti sklepa o izvršbi, ne pa o vprašanjih, ki se zastavljajo o tej zadevi. Zato ni podlage za njegov očitek, da je izpodbijana odločba v nasprotju s sklepom Vrhovnega sodišča v zadevi II Ips 518/2001. Vrhovno sodišče se ni opredelilo do zatrjevanega nasprotja s sodbo v zadevi II Ips 397/2002 z dne 10. 7. 2003, saj iz nje ne izhaja vsebina, na katero se revident sklicuje v reviziji.

15. Vrhovno sodišče je odgovorilo na tiste revizijske navedbe, ki so bile bistvene za odločitev o reviziji. Ker se je izkazalo, da uveljavljane kršitve niso podane, je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

Odločitev o stroških revizijskega postopka

16. Odločitev o stroških revizijskega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Tožena stranka z revizijo ni uspela, zato mora tožeči stranki povrniti njene stroške revizijskega postopka. Vrhovno sodišče je tožeči stranki priznalo priglašeno nagrado za odgovor na revizijo in nagrado za obvestilo stranki, ki skupaj z 20 % davkom na dodano vrednost znašata 492,97 EUR, ter 2 % materialne stroške, ki znašajo 9,86 EUR. Vrhovno sodišče je tako sklenilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.


Zveza:

ZPP člen 108, 184, 436, 436/3.
ZIZ člen 23, 62, 62/2.
Datum zadnje spremembe:
10.07.2013

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDU0OTA2