<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Vrhovno sodišče
Delovno-socialni oddelek

Sodba VIII Ips 192/2011
ECLI:SI:VSRS:2012:VIII.IPS.192.2011

Evidenčna številka:VS3005392
Datum odločbe:18.06.2012
Opravilna številka II.stopnje:VDSS Pdp 1253/2010
Področje:DELOVNO PRAVO
Institut:izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev delovnih obveznosti - konkurenčna prepoved - rok za odpoved

Jedro

Glede na ugotovljena dejstva Vrhovno sodišče pritrjuje presoji sodišč nižje stopnje, da je tožnik med trajanjem delovnega razmerja opravljal dejavnost, s katero je konkuriral toženi stranki. Do tožene stranke ni bil lojalen in je posegel v njene poslovne interese. Ker po dejanskih ugotovitvah sodišč revident za opravljanje dejavnosti ni imel pisnega soglasja tožene stranke, je kršil konkurenčno prepoved v smislu 37. člena ZDR in je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljena.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita. Posledično je zavrnilo tudi reintegracijski in reparacijski zahtevek. Ugotovilo je, da je tožnik v času delovnega razmerja brez pisnega soglasja tožene stranke opravljal dejavnost, ki je bila konkurenčna dejavnosti, ki jo je opravljala tožena stranka. Ker je ugotovilo, da je tožnik kršil prepoved konkurence, določeno v 37. členu Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji), je zaključilo, da je tožena stranka tožniku utemeljeno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po drugi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo je tožnik vložil revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji). Sodišče je kršilo 8. člen ZPP, saj bi ob vestni in skrbni presoji dokazov napravilo drugačne dejanske zaključke. Revident zatrjuje tudi, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, in sicer ali je dejavnost, ki jo opravlja tožnik, konkurenčna dejavnosti, ki jo opravlja tožena stranka. Sodišči se nista opredelili do njegovih argumentov o neobstoju konkurence med njim in toženo stranko. Kršitve delovne obveznosti nista presojali z vidika dela, ki ga je revident opravljal za toženo stranko. Napačno sta presodili, da je bila odpoved podana pravočasno. Potekel je tako subjektivni kot tudi objektivni rok za podajo izredne odpovedi. Prav tako sodišči nista pravilno uporabili 37. člena ZDR, saj nista ugotavljali, ali so bili zaradi tožnikove dejavnosti dejansko prizadeti poslovni interesi tožene stranke in ali sta bili stranki kot ponudnika med sabo zamenljiva.

4. Tožena stranka v odgovoru na revizijo prereka revizijske navedbe in predlaga zavrnitev revizije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Revident sicer uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, vendar iz njegovih utemeljitev te kršitve izhaja, da poskuša izpodbijati dokazne zaključke sodišč ter doseči ponovno presojo dejanskega stanja, kar pa ni dovoljeno (tretji odstavek 370. člena ZPP).

8. Ne držijo revizijski očitki, da sodbi sodišč nižje stopnje nimata razlogov o odločilnih dejstvih. V nasprotju z obrazložitvama sodb so revidentove trditve, da se sodišči nista opredelili do njegovih navedb, zakaj dejavnost tožnika ni konkurenčna dejavnosti, ki jo opravlja tožena stranka. Sodišče prve stopnje se je do okoliščin, ki jih je izpostavljal tožnik, izrecno opredelilo in tudi izčrpno obrazložilo svoj dokazni zaključek o konkurenčnosti dejavnosti (9. in 10. stran sodbe sodišča prve stopnje). V skladu s prvim odstavkom 360. člena ZPP je sodišče druge stopnje v obrazložitvi sodbe presodilo tiste pritožbene navedbe, ki so bile odločilnega pomena. Sprejelo je dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje in se opredelilo tudi do tega, da je dejavnost, ki jo je opravljal revident, za toženo stranko predstavljala konkurenco (6. stran sodbe sodišča druge stopnje). Upoštevajoč 37. člen ZDR izpodbijana sodba vsebuje vsa pravno odločilna dejstva. Delovno mesto, na katerem je tožnik opravljal delo, ni pravno odločilno dejstvo v smislu konkurenčne prepovedi. Ker izpodbijana sodba nima pomanjkljivosti, zaradi katerih je ne bi bilo mogoče preizkusiti, ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

9. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

10. Tožena stranka je tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po drugi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. V slednji mu je očitala, da je naklepno huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, in sicer prepoved konkurence (37. člen ZDR) in prepoved škodljivega ravnanja (35. člen ZDR).

11. Revident neutemeljeno navaja, da je bila odpoved podana prepozno. V skladu z drugim odstavkom 110. člena ZDR mora pogodbena stranka podati izredno odpoved najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved. Kdaj je delodajalec ugotovil razlog za izredno odpoved, je dejansko vprašanje. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je to bilo dne 5. 12. 2010, in na to dejansko ugotovitev, ki jo je sprejelo tudi sodišče druge stopnje, je Vrhovno sodišče vezano. Upoštevajoč datum, ko je tožena stranka ugotovila razlog za odpoved, ter datum, ko je tožena stranka podala izredno odpoved – 31. 12. 2008, sta sodišči nižje stopnje pravilno presodili, da je bila odpoved podana znotraj subjektivnega roka. Revident uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava tudi v zvezi s presojo šest-mesečnega roka za podajo odpovedi, vendar ker glede slednjega v pritožbi ni podal nobenih ugovorov, se sodišče druge stopnje do objektivnega roka ni opredelilo in Vrhovno sodišče izpodbijane sodbe s tega vidika ni preizkušalo.

12. ZDR kot eno izmed obveznosti delavca določa tudi spoštovanje konkurenčne prepovedi (zakonska prepoved konkurenčne dejavnosti). Po 37. členu ZDR delavec med trajanjem delovnega razmerja ne sme brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec, in pomenijo ali bi lahko pomenile za delodajalca konkurenco.

13. Po dejanskih ugotovitvah sodišč nižje stopnje je bil revident od 1. 5. 2004 registriran kot samostojni podjetnik za opravljanje dejavnosti botaničnih in živalskih vrtov. Enako dejavnost opravlja tudi tožena stranka. Revident je dne 31. 7. 2007 pridobil dovoljenje Agencije RS za okolje za zadrževanje živali prostoživečih vrst v ujetništvu v živalskem vrtu podobnem prostoru. Dne 9. 5. 2008 je odprl živalskemu vrtu podoben prostor ..., v katerem je vsak dan prikazoval javnosti živali - tudi takšne, ki jih prikazuje tožena stranka v svojem živalskem vrtu. Za obiske je pobiral vstopnino, ki je bila konkurenčna vstopnini tožene stranke. Prav tako je svoj park oglaševal v medijih in nagovarjal k obisku isto populacijo kot tožena stranka.

14. Glede na ugotovljena dejstva Vrhovno sodišče pritrjuje presoji sodišč nižje stopnje, da je tožnik med trajanjem delovnega razmerja opravljal dejavnost, s katero je konkuriral toženi stranki. Do tožene stranke ni bil lojalen in je posegel v njene poslovne interese. Ker po dejanskih ugotovitvah sodišč revident za opravljanje dejavnosti ni imel pisnega soglasja tožene stranke, je kršil konkurenčno prepoved v smislu 37. člena ZDR in je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljena. Sodišči sta ugotovili, da je odpovedni razlog podan že zaradi dokazane kršitve prepovedi konkurence, in nista bili dolžni presojati še druge očitane kršitve delovne obveznosti.

15. Ker revizijska razloga nista podana, je Vrhovno sodišče neutemeljeno revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).


Zveza:

ZDR člen 37, 110, 110/2, 111, 111/1, 111/1-2.
Datum zadnje spremembe:
01.08.2012

Opombe:

P2RvYy0yMDEyMDMyMTEzMDQ1NDc0