Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 120cT02NS4lMjBaSlUmZGF0YWJhc2UlNUJTT1ZTJTVEPVNPVlMmZGF0YWJhc2UlNUJVUFJTJTVEPVVQUlMmX3N1Ym1pdD1pJUM1JUExJUM0JThEaSZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTU=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba I Up 274/2008Vrhovno sodiščeUpravni oddelek14.12.2009neizbira na delovno mesto - odločitev ministra, sprejeta na podlagi politične diskrecije – upravni spor zaradi posega v človekove pravice - diskriminacijaDiskriminacija zaradi političnega prepričanja ali drugih osebnih okoliščin (prvi odstavek 14. člena URS) je podana samo v primeru, če je neizbira posledica teh okoliščin.
UPRS sklep I U 988/2012Upravno sodiščeUpravni oddelek09.05.2013javni natečaj - imenovanje na položaj generalnega direktorja organa državne uprave – primernost kandidata - pravni interes - zavrženje tožbeVsak, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov s tožbo v upravnem sporu, mora za to izkazati pravni interes. Ta se kaže v tem, da bi morebitna ugoditev tožbi pomenila zanj izboljšanje pravnega položaja, ki ga brez vložene tožbe ne bi mogel doseči. Pravni interes mora obstajati ves čas postopka, na njegov obstoj pa je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti. Odprava izpodbijanega sklepa (kar tožnik s tožbo uveljavlja) ne more izboljšati tožnikovega pravnega položaja, saj je bil (ponovljen) javni natečaj za predmetni položaj očitno že zaključen ter je položaj, za katerega je tožnik kandidiral, (že) zaseden. Izpodbijana tožba je namreč namenjena temu, da se z odpravo nezakonitega upravnega akta prepreči poseg (ali nadaljevanje poseganja) v pravni položaj tožnika in da se zadeva vrne v ponovno odločanje pristojnemu upravnemu organu, ki naj v ponovnem odločanju postopek zaključi z izdajo pravilnega in zakonitega upravnega akta. Tako v...
UPRS Sodba I U 50/2016-12Upravno sodiščeUpravni oddelek24.01.2017javni natečaj - neizbira na delovno mesto - pravice neizbranega kandidata - ponovni postopekV ponovljenem postopku je, po oceni sodišča, prvostopenjski organ pravilno izvedel tretjo fazo postopka, saj je v predhodnem postopku, to je s sklepom z dne 23. 9. 2015, drugostopenjski organ sklep o neizbiri tožnice odpravil in zadevo vrnil v ponovni postopek, in sicer v tretjo fazo izbirnega postopka, z napotilom, da mora prvostopenjski organ ponovno tretjo fazo izbirnega postopka javnega natečaja izvesti (in ne zgolj dopolniti - opomba sodišča) tako, da bo natečajna komisija vse (in ne zgolj nekatere - opomba sodišča) kandidate ocenila v skladu z naprej postavljenimi merili oziroma tako, da njena odločitev ne bo očitno nerazumna.
UPRS sodba I U 1570/2014Upravno sodiščeUpravni oddelek19.08.2015zaposlovanje invalidov – plačilo prispevka za zaposlovanje invalidov – zavezanec za plačilo prispevka - opredelitev pojma delodajalec – bistvena kršitev pravil postopkaKot razlog za izdajo izpodbijane odločbe je navedena reorganizacija Ministrstva za obrambo, na podlagi katere je tožnica, Generalštab Slovenske vojske, dobila svojo lastno matično in davčno številko in se tako od 1. 1. 2012 dalje samostojno vodi v javnih evidencah AJPES, ZZZS in FURS. Navedeno pa ne more predstavljati pravne podlage za opredelitev tožnice kot delodajalke in zavezanke po ZZRZI.
UPRS sodba I U 1271/2015Upravno sodiščeUpravni oddelek31.05.2016javni razpis - natečajni pogoji - merila izbirnega postopka - neuvrstitev v izbirni postopek - pogoj izobrazbeToženka se je pri svoji presoji ustreznosti pogoja oprla na akreditacijo programa, kot jo je kot primarni koder (Razvrščanje po KLASIUS-P) izvršila institucija – Ekonomska fakulteta Univerza v Ljubljani, kot pripravljavec aktivnosti izidov izobraževanja in usposabljanja, in izhaja iz Priloge Uredbe o javnem financiranju visokošolskih in drugih zavodov od leta 2004 do leta 2010. Toženka je glede na razvrstitev tožnikovega izida izobraževanja in vsebino razpisnega pogoja lahko zaključila, da tožnik le-tega ne izpolnjuje. Res je, da je v Seznamu študijskih programov druge stopnje za leto 2010, razvrščenih po študijskih skupinah, študijski program Ekonomske fakultete – Poslovodenje in organizacija akreditiran na študijsko področje 34, enako Management, vendar to ni študijski program, ki ga je končal tožnik, za to se nanj kot podoben (ali po vsebini enak) tožnik ne more sklicevati.
UPRS sklep III U 200/2015Upravno sodiščeUpravni oddelek20.05.2016javna agencija - imenovanje direktorja javne agencije - pogoji za imenovanje direktorja javne agencije - neizbira kandidata - izpodbojna tožba - zavrženje tožbe - pravni interes – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – akt politične diskrecijeV zadevi ni sporno, da je bil novi direktor na podlagi javnega natečaja, v katerem je bil izdan izpodbijani sklep, že imenovan pred vložitvijo tožbe. Iz upravnega spisa sicer izhaja, da je bilo obvestilo o imenovanju izbranega kandidata tožniku posredovano 17. 2. 2015. Vročitev navedenega obvestila sicer ni izkazana, kar pa na odločitev v stvari ne vpliva, saj tožnik v tožbi sam zatrjuje, da je bil o imenovanju direktorja seznanjen 17. 2. 2015. Iz navedenega izhaja, da je bil postopek javnega natečaja, v katerem je bil izdan izpodbijani sklep, zaključen pred vložitvijo tožbe z imenovanjem novega direktorja. Tožnik s tožbo zahteva odpravo odločbe Sveta AVP o izbiri kandidata za direktorja. Sodišče meni, da tožnik ni izkazal pravnega interesa za vložitev izbodbojne tožbe. Z imenovanjem novega direktorja je bil postopek za imenovanje zaključen na način, da za direktorja ni bil imenovan tožnik, kot neizbrani kandidat. Zato si z naknadnim predlogom, naj se sklep odpravi...
sklep U 444/2007Upravno sodiščeUpravni oddelek15.03.2007začasna odredbaKer v primeru razveljavitve odločbe o izbiri pristojna komisija za pritožbe po uradni dolžnosti razveljavi akt o imenovanju in pogodbo o zaposlitvi in ker glede na ekonomsko moč tožene stranke izplačilo morebitno odškodnine ne more biti vprašljivo, sodišče ne najde nobenega razloga, zaradi katerega bi bila lahko izvršitev njegove odločbe v glavni zadevi kakorkoli otežena, oziroma zaradi katerega bi bila učinkovitost sodnega varstva brez izdaje začasne odredbe kakorkoli okrnjena, zato morebitne škode, ki bi z izvršitvijo izpodbijanega akta nastala tožniku, ni mogoče šteti za težko nadomestljivo. 
Sklep X Ips 607/2007Vrhovno sodiščeUpravni oddelek30.10.2009neizbira na delovno mesto – javni uslužbenci – odškodnina – dovoljenost revizije – pomembno pravno vprašanje – neenotnost sodne prakseRevident je v zvezi z zatrjevano neenotno sodno prakso sodišča prve stopnje sicer predložil sodbo sodišča prve stopnje, s katero je bilo toženi stranki naloženo plačilo odškodnine, vendar pa Vrhovno sodišče poudarja, da je reviziji zoper to sodbo ugodilo, 2. točko izreka sodbe spremenilo in tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zavrnilo. Razlog neenotne sodne prakse kot pogoj za dovoljenost revizije glede plačila odškodnine neizbranemu kandidatu torej ni podan.
sodba I U 1442/2011Upravno sodiščeUpravni oddelek19.11.2012javni uslužbenec – višji kriminalistični inšpektor - preiskovalec – zasedba prostega uradniškega delovnega mesta – javni natečaj – izbirni postopekPo 122. členu Ustave RS je zaposlitev v upravnih službah mogoča samo na podlagi javnega natečaja, razen v primerih, ki jih določa zakon. Zahteva po javnem natečaju ima namen zagotoviti izbiro najbolje usposobljenih kandidatov, ki bodo lahko največ prispevali k učinkovitemu in uspešnemu delu organa, vsebuje pa tudi zahtevo po pravnem sredstvu. V obravnavanem primeru je bila imenovana posebna komisija, ki je v izbirnem postopku ugotovila strokovno usposobljenost kandidatov in tiste, ki so izpolnili vnaprej predpisane pogoje, predlagala generalnemu direktorju Policije za zasedbo delovnega mesta „višji kriminalistični inšpektor preiskovalec“. Pri tem gre za specifično situacijo, saj je bilo z javno objavo razpisanih več uradniških delovnih mest, ki po številu niso bila omejena. To pomeni, da bi bilo lahko izbranih tudi več kandidatov, kot jih je bilo, če bi ti v postopku, ki je bil vnaprej dovolj natančno določen, dosegli zadostno število točk. Ker v tem primeru...
UPRS sodba I U 1619/2015Upravno sodiščeUpravni oddelek04.05.2016prispevek za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov - nadzor izpolnjevanja kvote - zavezanec za plačilo prispevka - opredelitev pojma delodajalec - bistvena kršitev pravil postopkaNesporno je Generalštab Slovenske vojske kot organ v sestavi dobil novo lastno matično številko in novo lastno davčno številko. Sporen pa je subjekt, ki v danem primeru velja za delodajalca oz. za zavezanca v skladu z določbo 62. člena ZZRZI. Do navedenega tožnikovega ugovora pa se prvostopenjski organ v obrazložitvi svoje odločbe, kakor tudi pritožbeni organ, nista konkretno opredelila. Zavezanci za plačilo prispevka za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov morajo biti tudi po presoji sodišča opredeljeni z zakonom, torej na zakonski ravni in ne morejo biti opredeljeni s podzakonskimi akti. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe, kakor tudi iz obrazložitve odločbe pritožbenega organa pa ne izhajajo navedbe zakonske podlage za opredelitev tožnika kot zavezanca v predmetni zadevi.
UPRS Sodba I U 1379/2016-22Upravno sodiščeUpravni oddelek20.06.2017imenovanje direktorja javnega zavoda - izbira najprimernejšega kandidata - prosta presoja organa - delovne izkušnje - kršitev prepovedi diskriminacije - izpolnjevanje razpisnih pogojevSodišče ne more samo odločiti, ali je bil določen razpisni pogoj izpolnjen, temveč je to v primarni pristojnosti organa, ki je zadolžen za izvedbo javnega razpisa, sodišče pa lahko presoja zgolj zakonitost odločitve organa ter tako vsebinsko zagotovi sodno varstvo kandidatu, ki po 36. členu ZZ zatrjuje kršitev pravil razpisnega postopka in da izbrani kandidat ne izpolnjuje v razpisu določenih pogojev.
UPRS sodba I U 1881/2014Upravno sodiščeUpravni oddelek18.12.2014javni natečaj - imenovanje direktorja javne agencije - pogoji za imenovanje - pogoj znanja tujega jezika - dokazilo o znanju tujega jezikaV javnem natečaju je določeno le, da mora prijava vsebovati dokazila in ne kakšne vrste dokazil mora vsebovati. Zato sodišče ne more slediti stališču toženke, da iz besedila javnega razpisa jasno izhaja zahteva po predložitvi potrdila Državnega izpitnega centra o znanju jezika na ravni B2 oziroma ustreznega potrdila druge evropske izobraževalne ali jezikovne inštitucije. Če javni natečaj take zahteve ni postavil, tudi odločitev o ugotovitvi formalne nepopolnosti vloge ne more temeljiti na ugotovitvi, da ta zahteva ni bila spoštovana.
sodba III U 334/2010Upravno sodiščeUpravni oddelek22.04.2011javni razpis – sofinanciranje športne infrastrukture - smiselna uporaba ZUP – obrazložitev odločbe – kršitev pravil postopkaIz izpodbijane odločbe izhajajo le ugotovitve, koliko točk je pridobila po posameznem kriteriju tožeča stranka, ne pa tudi razlogi, ki so komisijo, ki je vloge ocenjevala, privedli do take odločitve, zato je tako pomanjkljiva, da se je ne da preizkusiti.
Sodba U 60/2004Upravno sodiščeUpravni oddelek17.09.2004imenovanje predsednika sodiščaOdločba o imenovanju predsednika sodišča je akt o izbiri. Za izbiro predsednika med kandidati, ki jih predlaga Sodni svet, je pooblaščen minister z zakonom.
sodba U 167/2006Upravno sodiščeUpravni oddelek11.05.2006zavezanec - oseba javnega prava - javni interes - dostop do infromacij javnega značajaV pravni teoriji ni enotnega stališča o tem, kdaj se neka pravna oseba uvršča med osebe javnega oziroma zasebnega prava. Zato je pravna teorija izoblikovala kriterije, po katerih se v vsakem posameznem primeru ugotavlja, kam določena pravna oseba spada. Razvrstitev je odvisna od celote značilnosti in razmerij pravnega subjekta. Prvi kriterij, ki ga pravni teoretiki navajajo za razvrstitev, je akt ustanovitve. Tako med osebe javnega prava praviloma razvrščajo tiste, ki so ustanovljene z zakonom ali upravnim aktom ter izvajajo javne naloge oziroma javna pooblastila. Za razlikovanje pa je pomembno tudi: način pridobitve premoženja, odgovornost za obveznosti, prevladujoča vloga države v organih upravljanja, ne le kot delničarke, ampak tudi kot oblastnega organa. 
Sklep VIII Ips 320/2010Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek03.04.2012enaka vrednost vzajemnih dajatev - izobraževanje delavca - prosta izbira zaposlitve - prisilno delo - pogodbena ureditev razmerja - vrnitev dela plače - plačilo stroškov izobraževanja - obveznost ostati v delovnem razmerjuDoločba 11.a člena ZPDI ne more predstavljati merila za dogovor o najdaljšem možnem času po izobraževanju, v katerem je mogoče od delavca zahtevati, da ostane v delovnem razmerju pri istem delodajalcu, sicer pa povrne (sorazmerni) del stroškov izobraževanja. Dogovora med strankama - da bo toženka še pet let po izobraževanju (v zvezi s katerim je njena odsotnost znašala dejansko cca 16 mesecev - pri tem pa je del tega obdobja zajemala tudi izraba letnega dopusta in krajša bolniška odsotnost) ostala na delu pri tožeči stranki, v nasprotnem primeru pa bo povrnila sorazmerni del stroškov izobraževanja za pravniški državni izpit - ni razumeti kot prepovedi toženki, da odpove pogodbo o zaposlitvi in se zaposli pri drugem delodajalcu. Tako dogovora očitno nista razumeli niti stranki, torej ni šlo za prepoved druge zaposlitve pod pretnjo sankcije in na ta način za (klasično) obliko prisilnega dela. Pri presoji še dopustnega obdobja, v katerem...
sodba I U 1129/2011Upravno sodiščeUpravni oddelek07.03.2012dostop do tajnih podatkov – obstoj varnostnega zadržka – preklic dostopa do tajnih podatkov – vmesno varnostno preverjanje – prosti preudarekV predmetni zadevi gre za vmesno varnostno preverjanje osebe, ki ima dovoljenje za dostop do tajnih podatkov, ki se opravi v primeru, če obstaja sum varnostnega zadržka iz 27. člena ZTP, ali pa če gre za eno od situacij iz 1. odstavka 25.c člena ZTP.Pravila ZUP na podlagi 4. člena ZUP se v tej javno-pravni zadevi uporabljajo „smiselno“; zaradi narave sporne stvari, ima tožena stranka pri odločanju o preklicu dovoljenja za dostop do tajnih podatkov zelo široko polje proste presoje. To pomeni, da sodišče strogo presoja uporabo procesnih določil; medtem ko nadzora nad pravilnostjo aplikacije dejanskega stanja na zakonski dejanski stan ne izvaja strogo, ampak v oceno tožene stranke poseže samo v primeru, če ugotovi, da je ocena povsem očitno nerazumna.Tožeča stranka je sprejela darilo v obliki denarja v nasprotju z določili Uredbe o omejitvah in dolžnostih javnih uslužbencev v zvezi s sprejemanjem daril.
UPRS sodba I U 912/2012Upravno sodiščeUpravni oddelek11.12.2012generalni direktor Vrhovnega državnega tožilstva - imenovanje višjega državnega tožilca za generalnega direktorja Vrhovnega državnega tožilstva - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - pristojnost Vlade RS za odločanje po nadzorstveni pravici - očitna kršitev materialnega zakonaZ izpodbijano odločbo je Vlada RS v postopku, začetem po uradni dolžnosti, po nadzorstveni pravici razveljavila odločbo Ministra za pravosodje o imenovanju tožnika kot višjega državnega tožilca na Vrhovnem državnem tožilstvu (VDT), za generalnega direktorja VDT. Z izpodbijanim sklepom pa je Minister za notranje zadeve zavrnil predlog generalnega državnega tožilca, da se za generalnega direktorja VDT za dobo petih let imenuje tožnik kot višji državni tožilec. Tožbeni ugovor nepristojnosti za odločanje po nadzorstveni pravici ni utemeljen. Za nadzorstvo nad delom ministrstev je po zakonu pooblaščena Vlada kot najvišji organ državne uprave. Tretji odstavek 5. člena ZVRS pooblastila Vlade iz drugega odstavka ne spreminja, temveč se z njim pristojnost, podeljena v drugem odstavku, le širi oziroma konkretizira za primer, ko gre za izdajanje predpisov. Ne gre torej za določbo, ki omejuje pristojnost Vlade na kontrolo predpisov, oziroma za določbo, ki izključuje...
UPRS sodba I U 1063/2015Upravno sodiščeUpravni oddelek16.02.2016javni sklad – razrešitev direktorja – predčasna razrešitev – krivdni razlogi za razrešitevV obravnavani zadevi je sporna predčasna razrešitev tožnika s položaja direktorja A. Predčasna razrešitev direktorja je urejena v 22. členu ZJS-1. Slednji v prvem odstavku določa, da je direktor lahko predčasno razrešen iz razlogov, ki so navedeni, in med katerimi je v tretji alineji kot razlog določeno: - če ni izpolnjeval obveznosti, ki mu jih nalagata zakon in akt o ustanovitvi javnega sklada, ali ni izpolnil cilja oziroma ciljev, določenih v poslovnem in finančnem načrtu javnega sklada. Ustanovitelj A. je Vlada RS, ki je na podlagi 13. člena ZJS-1 med drugim pristojna, da razreši direktorja. Nadzorni svet pa je na podlagi 16. člena ZJS-1 med drugim pristojen (5. alineja 16. člena ZJS-1), da predlaga imenovanje in razrešitev direktorja javnega sklada.
VSRS Sodba in sklep VIII Ips 129/2018Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek18.07.2018odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti - nezakonitost odpovedi - univerza - izstop iz članstva - sprememba delodajalca - prenos dejavnosti - prenos delavcev - pogodba o zaposlitvi s krajšim delovnim časom - nova pogodba o zaposlitvi - razvezni pogojČe sodišče ne sledi pravnemu naziranju stranke glede materialnopravnih vprašanj, mu ni mogoče očitati bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, niti kršitev ustavnih pravic, pač pa gre lahko kvečjemu za zmotno uporabo materialnega prava. Kršitve iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP sodišče druge stopnje sploh ne more storiti. Ta kršitev je podana, če sodišče izda sodbo brez glavne obravnave, pa bi bilo treba opraviti glavno obravnavo. Glavna obravnava se izvede pred sodiščem prve stopnje in se pred tem sodiščem zaključi, ko je zadeva zrela za odločitev (291. člen ZPP). Obravnava pred sodiščem druge stopnje (347. člen ZPP) ni del glavne obravnave. Če je sodišče druge stopnje ne izvede, pa bi jo moralo, to lahko predstavlja le bistveno kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP v povezavi s 347. členom ZPP. Univerzi ne gre odrekati njene avtonomnosti, vendar ta ne seže tako daleč, da bi prevladala nad pravicami zaposlenih iz delovnega...

Izberi vse|Izvozi izbrane