Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 119cT02NS4lMjBaSlUmZGF0YWJhc2UlNUJTT1ZTJTVEPVNPVlMmZGF0YWJhc2UlNUJVUFJTJTVEPVVQUlMmX3N1Ym1pdD1pJUM1JUExJUM0JThEaSZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTM=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
UPRS sodba I U 5/2013Upravno sodiščeUpravni oddelek04.03.2014javni natečaj - položaj generalnega direktorja - pristojnost posebne natečajne komisije - sestava posebne natečajne komisije - kršitev pravil postopka - izločitveni razlog - diskriminacijaPo določbi prvega odstavka 64. člena ZJU posebna natečajna komisija iz četrtega odstavka 60. člena tega zakona ugotavlja in odloča o tem, kateri kandidati izpolnjujejo pogoje za položaj in kateri kandidati so glede na svojo strokovno usposobljenost primerni za ta položaj. Skladno s pravno naravo odločanja se po prvem odstavku 60. člena ZJU za postopek javnega natečaja določbe ZUP o ustni obravnavi ne uporabljajo, sodno varstvo pa je neizbranemu kandidatu zagotovljeno le v obsegu, ki je določen v tem zakonu.Dejstvo, da je v prvem postopku tožena stranka v enaki sestavi in na podlagi enakih vprašanj tožnika v tem elementu ocenila pozitivno, je po presoji sodišča nerelevantno. Razgovor s tožnikom je bil v ponovnem postopku javnega natečaja v celoti ponovno opravljen, zato stališče, da bi komisija morala odgovore ocenjevati z upoštevanjem odgovorov tožnika na prvem razgovoru oziroma s poznavanjem znanja, ki ga je...
sodba U 892/2004Upravno sodiščeUpravni oddelek07.10.2005ista upravna stvarOdločitev o združitvi stvari v en postopek je sprejel drugostopni organ med pritožbenim postopkom in da upravni postopek ni tristopenjski, pač pa le dvostopenjski. Pomeni, da je odločitev organa druge stopnje dokončna oziroma da pritožba zoper (dokončno) odločbo ali sklep organa druge stopnje ni dopustna. Pač pa je zoper dokončne upravne akte, tako procesne kot meritorne, zagotovljeno (učinkovito) sodno varstvo v upravnem sporu, zato je neutemeljen ugovor kršitve tožničine pravice do pritožbe, ker je bilo hkrati odločeno tudi o združitvi navedenih stvari v en postopek. Za prevedbo nazivov višjih upravnih delavcev in upravnih delavcev po določbah ZJU je edini kriterij višina izhodiščnega količnika delovnega mesta brez napredovanj v višje plačilne razrede. To dejstvo je odločilno. Zato na pravilnost odločitve tožene stranke ne morejo vplivati tožbene navedbe o različnih opisih del in nalog po Uredbi glede na naziv pred prevedbo...
sklep I U 1479/2009Upravno sodiščeUpravni oddelek14.07.2010stvarna pristojnost – razmejitev pristojnosti med delovnim in upravnim sodiščem – prekinitev postopka – predhodno vprašanjeSodišče je v dosedanji sodni praksi že zavzelo stališče, da določili 5. in 6. odstavka 24. člena ZJU razmejitev pristojnosti med Delovnim in socialnim sodiščem ter Upravnim sodišče vežeta na to, ali je o pravici oziroma obveznosti iz delovnega razmerja po zakonu treba odločiti s sklepom ali pa z upravno odločbo. Z vidika presoje o stvarni pristojnosti sodišča za sodno varstvo je pomembno tudi, da sta določbi 3. odstavka 76. člena in 1. odstavek 77. člena ZJU specialni glede na določilo 100.a člena ZObr. Poleg tega je iz določila 7. odstavka 100.a člena ZObr dovolj očitno razvidno, da je bil namen zakonodajalca, da je pristojno sodišče iz 8. odstavka 100.a člena ZObr delovno in socialno sodišče in ne Upravno sodišče RS.Ker je izpodbijana odločitev iz druge točke izreka izpodbijane odločbe posledica odločitve organa iz prve točke izreka izpodbijane odločbe, je odločitev v upravnem sporu glede tožbe...
UPRS sodba in sklep IV U 71/2015Upravno sodiščeUpravni oddelek05.04.2016imenovanje generalnega direktorja - javni natečaj - izpolnjevanje natečajnih pogojev - strokovna usposobljenost - sklep o imenovanju - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporuPrvotožena stranka je res prekinila razgovor s tožnikom in odločila, da ne izpolnjuje strokovne usposobljenosti, ker nima, tudi glede na spisovno izkazane listine, treh let vodstvenih izkušenj na enakem ali sorodnem področju (1. sklop Standardov: izkušnje in managerske sposobnosti), česar tožnik niti ne prereka oziroma drugačnega dejanskega stanja tožbeno ne izkazuje. Takšno presojo dopušča določba drugega odstavka 61. člena ZJU, po kateri se izbirni postopek lahko opravi v več fazah, tako da se kandidati postopno izločajo. Opravi se v obliki presojanja strokovne usposobljenosti iz dokumentacije, ki jo predloži kandidat, pisnega preizkusa usposobljenosti, ustnega razgovora ali v drugi obliki. Glede na to, da navedena zakonska določba dopušča izločitev kandidata glede strokovne usposobljenosti v več postopnih izločitvenih fazah, sama prekinitev razgovora oziroma njegova nedokončana oprava, ne vpliva na pravilnost odločitve prvotožene...
UPRS sodba in sklep U 539/2008Upravno sodiščeUpravni oddelek07.07.2008imenovanje direktorja javne agencije - pogoji za imenovanje - delovne izkušnje - obrazložitev odločbe - navodilo ministrstvaNavodilo Ministrstva za javno upravo z dne 24. 8. 2007 se ne more uporabiti v predmetnem razpisu, saj ne velja za javne agencije, ATVP pa je nedvomno pravno-organizacijska oblika javne agencije. Poleg navedenega so pogoji za imenovanje direktorja ATVP taksativno navedeni v določbi 484. člena ZTFI, delovna doba in delovne izkušnje pa so opredeljene v določbi 6. člena ZJU in jih na podlagi Navodila, kljub upoštevanju proste presoje o izpolnjevanju pogojev delovnih izkušenj, ki je v pristojnosti natečajne komisije, ni možno širše interpretirati oziroma interpretirati v nasprotju z določbami ZTFI. Ustreznost delovnih izkušenj v okviru proste presoje lahko posebna natečajna komisija presoja upoštevaje vsebino in zahtevnost dela, ki naj bi ga kandidat opravljal, vendar pa je diskrecija omejena zgolj na ugotovitev, ali kandidat izpolnjuje zakonsko določene pogoje za direktorja ATVP. Kriteriji so namreč določeni in objektivizirani tako v določbah...
UPRS Sodba I U 1742/2016-34Upravno sodiščeUpravni oddelek21.11.2017javni natečaj - izbira na delovno mesto direktorja javne agencije - pogoji za zasedbo delovnega mesta - primernost kandidata - postopek imenovanja - natečajna komisijaUreditev v ZJA je z ozirom na določbe ZJU posebna v tem, da se po izvedenem javnem natečaju izda odločba (in ne sklep) o izbiri in da zoper odločbo (o izbiri) ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor. Kar z ozirom na 12.h člen ZPOmK-1 pomeni, da v primeru javnega natečaja za direktorja AVK odločbo o izbiri izda minister, kot je bilo storjeno v konkretnem primeru, in ne morda natečajna komisija, kot to velja po določbah ZJU. To pa hkrati pomeni, da mora odločba o izbiri, ki jo izda minister, vsebovati razloge za odločitev, saj je le v tem primeru mogoče učinkovito uveljavljati (pri)tožbene razloge v smislu določb ZJU in s tem ugovore, ki se nanašajo na izvedbo javnega natečaja in na sprejeto odločitev. Teh in takšnih (vsebinskih) razlogov za odločitev pa izpodbijana odločba ne vsebuje, saj se v obrazložitvi zgolj splošno povzame potek izbirnega postopka in končna ocena izbranega...
UPRS sodba I U 88/2016Upravno sodiščeUpravni oddelek14.03.2017javna agencija - javni natečaj - imenovanje direktorja javne agencije - pogoji za imenovanje direktorja - primernost kandidata - neizbira kandidata - pravni interesSodišče meni, da je bil postopek izbire izpeljan zakonito in po načelu enakopravne dostopnosti (7. člen ZJU). Dejstvo, da tožnik ni bil spoznan za najprimernejšega kandidata, po presoji sodišča še ne pomeni, da je odločitev tožene stranke nerazumna. Standardi strokovne usposobljenost ter merila za izbiro, na katere se sklicuje tožnik, so bili določeni vnaprej, Svet agencije jih je sprejel dne 12. 4. 2011. Iz standardov izhaja, da služijo le kot pomoč pri izbiri najbolj strokovno usposobljenega oziroma najbolj primernega kandidata. Ne gre torej za dodatne zahteve, ki jih mora poleg zakonsko določenih izpolnjevati kandidat, ampak za merila, na podlagi katerih se kandidati, ki izpolnjujejo zakonske pogoje in so uvrščeni v izbirni postopek, razvrstijo glede na njihovo primernost.
sodba III U 295/2009Upravno sodiščeUpravni oddelek24.03.2010postopek za novo zaposlitev uradnika – merila izbirnega postopka - pogoji natečaja – izpodbijanje sklepa o neizbiriPo oceni sodišča natečajni pogoj „izobrazbe naravoslovne smeri“ v konkretnem primeru vključuje tudi izobrazbo tehnične smeri, kamor spadata področji strojništva oziroma elektrotehnike, sistemizacija delovnega mesta inšpektorja pa opredeljuje le stopnjo izobrazbe in nabor nalog, ki jih inšpektorji opravljajo. Merili strojne in elektro izobrazbe ter poznavanja „tehnične zakonodaje“ sta zato odražali dejanske potrebe delovnega procesa, kot to določa 4. odst. 22. člena Uredbe, hkrati pa nista bili v nasprotju s sistemizacijo razpisanega delovnega mesta. Glede na obširno področje delovanja, ki ga pokriva tržni inšpektorat, pa tožena stranka v razpisu ni bila dolžna citirati zakonov, za katerih poznavanje bo dala prednost določenim kandidatom.Tožnik neutemeljeno vztraja, da mu gredo tudi točke za opravljen državni izpit iz javne uprave ali usposabljanje za imenovanje v naziv, saj iz prijave ni razvidno, da bi izpolnjeval ti merili. Izpit iz ZUP, državni izpit...
UPRS sodba in sklep IV U 74/2015Upravno sodiščeUpravni oddelek05.04.2016imenovanje generalnega direktorja - javni natečaj - natečajna komisija - strokovna usposobljenost kandidata - primerljive vodstvene izkušnje - odločba o imenovanju generalnega direktorja - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odškodninaTožnica razlogov, ki bi se nanašali na nepravilno sestavo natečajne komisije, ki je (dejansko) izvajala izbirni postopek, v tožbi ne navaja, niti ne navaja razlogov, ki bi zahtevali izločitev katerega izmed članov posebne natečajne komisije. Sodišče v zvezi s tem tožbenim ugovorom pojasnjuje tudi, da je spoštovanju določb ZUP, tudi tistih, ki se nanašajo na morebitne razloge za izločitev, med drugim namenjena transparentnost postopka imenovanja članov komisije, ki se izkazuje v javni objavi vseh podatkov. Spremembo sestave natečajne komisije pa kandidatom omogočajo tudi določbe Poslovnika o delu posebnih natečajnih komisij z dne 13. 10. 2014. Prekinitev razgovora oziroma nadaljevanje razgovora s tožnico, po tem, ko je ugotovila, da ne izpolnjuje enega izmed 6 elementov po standardih strokovne usposobljenosti in je ocenjena z oceno neustrezno, ne pomeni take kršitve postopka, ki bi vplivala na zakonitost izpodbijanega sklepa.Posebna natečajna komisija svojo strokovno...
sklep I U 1738/2010Upravno sodiščeUpravni oddelek08.12.2010stvarna pristojnost – predhodni preizkus tožbe – prerazporeditev na drugo delovno mesto – javni uslužbenec – začasna razporeditev vojakaPo določilu 3. odstavka 22. člena ZJU so lahko posamezna vprašanja za pripadnike Slovenske vojske z zakonom drugače urejena, kot so urejena v tem zakonu, če je to potrebno zaradi specifične narave njihovih nalog oziroma za izvrševanje posebnih dolžnosti in pooblastil. ZObr v določilu 100. a člena na specifičen način ureja postopek uveljavljanja pravic iz delovnega razmerja. Za odločanje o teh pravnih sredstvih je pristojen minister, ki mora odločiti s pisnim aktom, ki mora imeti obrazložitev in pravni pouk. Ker zakonodajalec uporablja pojem pisni akt in ne upravna odločba, v predmetni zadevi ni pristojno upravno sodišče. Tudi specialno določilo, ki se nanaša na primer, ki ga uveljavlja v tožbi, ne določa, da se o začasni razporeditvi na drugo delo odloča z upravno odločbo. Določilo 98. člena ZObr namreč pravi, da se o začasni razporeditvi odloča z akti poveljevanja. Akti poveljevanja pa niso upravne odločbe.
sodba I U 12/2010Upravno sodiščeUpravni oddelek16.06.2010dodelitev službenega stanovanja v najem - stvarna pristojnost – kršitev pravil postopka - zavrženje vloge zaradi nepristojnostiZUP določa, da sme organ vlogo zavreči šele, če ne more ugotoviti, kateri organ je zanjo pristojen, kar pomeni, da mora preden zavrže vlogo storiti vse, da ugotovi, kateri organ je zanjo pristojen. V predmetni zadevi pa iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ne izhaja, da je Komisija pred njegovo izdajo poskušala ugotoviti, ali je pristojen za odločanje o tožničini pritožbi kakšen drug organ in kateri.
UPRS sodba II U 326/2013Upravno sodiščeUpravni oddelek20.08.2014javni uslužbenec - javni natečaj za zasedbo uradniškega delovnega mesta - razpisni pogoji – sodna presoja zakonitosti odločitveSodna presoja zakonitosti izbire glede pogojev oz. kriterijev za izbiro javnih uslužbencev je, kadar ti niso natančno določeni ali objektivizirani, zadržana. Zadržana presoja pa pomeni, da sodišče ugotovi nezakonitost v takšni odločbi le, če je odločitev tožene stranke očitno nerazumna.
sodba U 713/2004Upravno sodiščeUpravni oddelek11.02.2005strokovni izpitPo presoji sodišča je pravilno stališče tožene stranke, da mora tožnica opraviti strokovni izpit za inšpektorja (3. odstavek 12. člena ZIN), ker tožnica v tožbi potrjuje, da tega izpita še ni opravila. 
UPRS sodba I U 663/2013Upravno sodiščeUpravni oddelek25.01.2014načelnik upravne enote – javni natečaj – izpolnjevanje natečajnih pogojev – diskrecijska pravica – polje proste presojeV zadevah, kjer gre za odločanje o izbiri najboljših ponudnikov na podlagi javnega razpisa za opravljanje določenega dela, sodišče, glede na že uveljavljeno upravno-sodno prakso opravlja strogo presojo izpodbijanega akta z vidika spoštovanja procesnih in materialnih pravnih pravil, medtem ko je sodišče v presoji izpolnjevanja dejanskih (razpisnih) pogojev s strani kandidatov strogo le v tistem delu, v katerem razpisani pogoji izhajajo iz zakona ali splošno sprejetih standardov in so objektivizirani. Presoja zakonitosti izbire glede drugih pogojev oziroma kriterijev, ki niso natančno določeni ali objektivizirani s predpisi ali splošno sprejetimi standardi, ampak gre za profesionalne kriterije, ki so vezani na potrebe in naravo razpisanega mesta, pa je zadržana. Splošno sprejeti standardi v konkretnem primeru so Standardi, ki jih je na podlagi prvega odstavka 178. člena ZJU sprejel uradniški svet. Zadržana presoja pomeni, da sodišče ugotovi...
UPRS sklep I U 1788/2014Upravno sodiščeUpravni oddelek19.11.2014predhodni preizkus tožbe – akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu – akt politične diskrecije – imenovanje direktorja agencije - zavrženje tožbePredmetne odločbe tožnik ne more izpodbijati v upravnem sporu, saj ne gre za upravni akt iz 2. člena ZUS-1. Gre za akt politične diskrecije, za katerega je upravni spor po 3. členu ZUS-1 izrecno izključen.
UPRS Sodba I U 1034/2016-7Upravno sodiščeUpravni oddelek17.01.2017javni natečaj - imenovanje generalnega direktorja - strokovna usposobljenost kandidata - vodstvene izkušnjePosebna natečajna komisija je strokovno usposobljenost tožnika presojala v skladu s Standardi ter na podlagi razgovora in predložene dokumentacije in ugotovila, da tožnik z vidika elementa "Kakovost izkušenj pri delu, vodenju in upravljanju" iz prvega sklopa: "Izkušnje in menedžerske sposobnosti", ni ustrezen.
UPRS Sodba IV U 77/2016-7Upravno sodiščeUpravni oddelek15.06.2017javni natečaj - pravice neizbranega kandidata - strokovna usposobljenost - merila za presojoVsi kandidati so bili obravnavani enako, in da sta bili kandidatki, ki sta dosegli najvišje število točk, ocenjeni kot najprimernejši kandidatki za razpisani delovnim mesti. Po presoji sodišča potek izbirnega postopka utemeljuje izpodbijano odločitev, da sta izbrani kandidatki izkazali višji nivo strokovne usposobljenosti, in da vnaprej pripravljena Merila in metode strokovne usposobljenosti kandidatov za delovno mesto višji finančni izterjevalec v Sektorju za izvršbo ter vprašalniki vzpostavljajo med kandidati razmerje enakosti.
UPRS sodba I U 1622/2013Upravno sodiščeUpravni oddelek27.11.2014generalni sekretar ministrstva - javni natečaj - strokovna usposobljenost kandidata - primernost kandidata za položaj - vizija razvoja - poznavanje vsebinskega dela ministrstva - vodstvene izkušnje - upravni spor - pravni interes - obseg sodne presojeZ izpodbijanim sklepom je posebna natečajna komisija za izvedbo javnega natečaja ugotovila, da tožnik izpolnjuje natečajne pogoje, glede na svojo strokovno usposobljenost pa ni primeren za položaj generalnega sekretarja na ministrstvu. Po izdaji izpodbijanega sklepa je bil v postopku novega javnega natečaja izdan sklep, da je tožnik glede na svojo strokovno usposobljenost primeren za položaj generalnega sekretarja ministrstva; nato je bil tožnik tudi imenovan na ta položaj. Ne glede na navedeno tožnik še vedno izkazuje pravni interes za obravnavani upravni spor, to je za presojo zakonitosti izpodbijanega sklepa. Sodišče je zato tožbo obravnavalo po vsebini. Pri presoji je upoštevalo stališči, ki sta se jasno izoblikovali v upravno-sodni praksi v tovrstnih zadevah. Najprej, da je strogost sodne presoje zakonitosti izpodbijanega akta v upravnem sporu lahko različna v odvisnosti od vrste javno-pravne zadeve, ter nato, da mora biti sodna presoja zakonitosti zadržana glede...
UPRS sklep I U 1647/2016Upravno sodiščeUpravni oddelek19.01.2017imenovanje direktorja javne agencije - javni natečaj - pojem upravnega akta - pravica do sodnega varstva - neizbira kandidata - dopustnost tožbe - zavrženje tožbeV obravnavanem primeru ima vsak kandidat, ki se je prijavil na javni natečaj za mesto direktorja AKOS (razen seveda izbranega), na podlagi četrtega odstavka 181. člena ZEKom-1 možnost vložiti tožbo zoper odločbo o imenovanju direktorja, saj ZEKom-1 ne določa, da bi lahko takšno tožbo vložil le tisti, ki ga je natečajna komisija uvrstila na seznam kandidatov, ki so po njeni oceni glede na strokovno usposobljenost primerni za položaj direktorja, oziroma, da je tisti, ki na seznam ni uvrščen, ne more vložiti.
UPRS sodba I U 903/2011Upravno sodiščeUpravni oddelek05.10.2012javni natečaj - imenovanje direktorja javne agencije - izpolnjevanje natečajnih pogojev - strokovna usposobljenostTožena stranka je v izreku odločbe ugotovila, da tožnik izpolnjuje pogoje za navedeni položaj, ni pa zanj primeren glede na svojo strokovno usposobljenost. Dejstvo, da tožnik ni bil spoznan kot primeren kandidat, po presoji sodišča še ne pomeni, da je odločitev tožene stranke nerazumna. Natečajna komisija je ugotovila objektivne kriterije, na podlagi standardov, med njimi tudi izkušnje in menedžerske sposobnosti tožnika. Iz izpodbijane odločbe tudi ne izhaja kakršnakoli nepravilnost pri uporabi standardov. Po mnenju sodišča je sklop -izkušnje in menedžerske sposobnosti- v sklepu dovolj pojasnjen in prepričljiv. Zato ni utemeljen tožbeni ugovor, da izpodbijani sklep nima sestavin iz 214. člena ZUP.

Izberi vse|Izvozi izbrane