<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Upravno sodišče
Upravni oddelek

UPRS sodba III U 106/2015
ECLI:SI:UPRS:2015:III.U.106.2015

Evidenčna številka:UN0021771
Datum odločbe:01.07.2015
Senat, sodnik posameznik:Andrej Orel (preds.), Lara Bartenjev (poroč.), mag. Damjan Gantar
Področje:JAVNI USLUŽBENCI - UPRAVNI POSTOPEK
Institut:javni natečaj - sklep o neizbiri - vabilo na razgovor - vročitev vabila - osebna vročitev - smiselna uporaba ZUP

Jedro

V zadevi je vabilo na razgovor tožniku nedvomno omogočalo pravico do sodelovanja v izbirnem postopku, neudeležba na razgovoru pa mu je celo odvzela pravico do pritožbe zoper sklep o neizbiri. Zato bi moralo biti vabilo vročeno na način iz 87. člena ZUP, saj Uredba o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih česa drugega ne določa.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Vlade Republike Slovenije, Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja, št. 10051-64/2015/4 z dne 18. 3. 2015 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Toženka je z izpodbijanim sklepom kot nedovoljeno zavrgla tožnikovo pritožbo zoper sklep Občine Grosuplje o neizbiri številka 100-6/2014 z dne 24. 11. 2014.

2. V obrazložitvi navaja, da je bil tožnik 27. 10. 2014 na svoj služben elektronski naslov vabljen na razgovor dne 11. 11. 2014, ki pa se ga ni udeležil, niti ni opravičil svoje odsotnosti. Kljub temu, da ji tega ne bi bilo treba storiti, je članica natečajne komisije tožnika poskušala povabiti na razgovor tudi po telefonu, in sicer ga je klicala 18. 11. 2014, 20. 11. 2014 in 21. 11. 2014. Čeprav je bil tožnik seznanjen, da ga kliče članica natečajne komisije, se na telefon ni hotel oglasiti. Natečajna komisija je zato zaključila z izbirnim postopkom. Ugotavlja, da je bil tožnik pravilno vabljen, da pa se dejanja v izbirnem postopku ni udeležil, niti svoje odsotnosti ni opravičil, zato glede na tretji odstavek 65. člena Zakona o javnih uslužbencih (v nadaljevanju ZJU) nima pravice do pritožbe.

3. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi med drugim navaja, da je toženka kršila predpise in pravila zakonite izvedbe natečajnega postopka in tožniku odvzela vsa pravno veljavna sredstva za pritožbo zoper sklep o neizbiri, saj mu ga je pravilno vročila šele po tem, ko je z izbranim kandidatom že sklenila delovno razmerje. Meni, da bi zato morala biti pogodba o zaposlitvi z izbranim kandidatom razveljavljena na podlagi prvega odstavka 74. člena ZJU. Poleg tega meni, da je bilo vabljenje tožnika na razgovor, tudi če je bilo res izvršeno na način, kot ga opisuje toženka, nezakonito. Čudi se, zakaj ga tožnica ni vabila na naslov, ki ga je navedla v svoji vlogi. Opozarja na kršenje Zakona o varstvu osebnih podatkov. Če bi bil v natečajnem postopku pravilno vabljen, bi se na vabilo gotovo odzval oziroma v primeru nujne odsotnosti svoj izostanek opravičil. Zato meni, da sta bila postopek sklenitve pogodbe o zaposlitvi in natečajni postopek izpeljana nezakonito, nekorektno ter neskladno z vsemi zavezujočimi procesnimi pravili. Predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep izreče za ničen ter ugotovi, da je toženka dolžna ponovno razpisati in izpeljati natečajni postopek skladno z vsemi pravno veljavnimi zakoni in procesnimi pravili, da je dolžna prekiniti delovno razmerje z izbranim kandidatom, saj je bila pogodba o zaposlitvi sklenjena na nezakonit način, da ga je dolžna zaradi sklenitve nezakonite pogodbe o zaposlitvi odjaviti iz socialnega zavarovanja in drugih zavarovanj, da izbranemu kandidatu delovna doba v času od sklenitve nezakonite sklenjene pogodbe pri toženi stranki ne teče, da je izbrani kandidat dolžan vrniti nezakonito izplačane plače od sklenitve nezakonite pogodbe do odločitve sodišča ter da je toženka dolžna tožniku povrniti vse stroške „pravdnega“ postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi v 8 dneh od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Zahteva tudi povrnitev plačane sodne takse.

4. Toženka v odgovoru na tožbo med drugim navaja, da tožnik nima več pravnega interesa za vložitev tožbe, saj se njegov pravni položaj ne more več izboljšati, poleg tega ne navede ničnostnih razlogov. Meni, da sodišče v primeru, če stranka uveljavlja kršitev 2. oziroma 4. točke prvega odstavka 65. člena ZJU, ne more naložiti pristojnemu organu razveljavitve pogodbe o zaposlitvi in ponovitve izbirnega postopka. V obravnavanem primeru bi lahko tožnik uveljavljal le ugotovitev, da je bila z izpodbijanim aktom kršena njegova človekova pravica. Sklicuje se na sodbo Vrhovnega sodišča RS X Ips 308/2007. Kot neutemeljene pa ocenjuje tudi ostale navedbe glede kršitve postopka, ki se nanašajo na vročanje vabila na razgovor. Poudarja, da je bil tožnik pravilno vabljen na razgovor, da pa se ga ni udeležil niti ni opravičil svoje odsotnosti. Meni, da je bistveno, da je bil tožnik s predvidenim datumom razgovora seznanjen, tako pisno, kot po elektronski pošti. Predlaga zavrženje tožbe oziroma podrejeno zavrnitev tožbe.

5. Tožnik v pripravljalni vlogi prereka navedbe toženke.

6. Tožba je utemeljena.

7. Sodišče uvodoma ugotavlja, da tožnik v tožbenem predlogu predlaga, naj sodišče izpodbijani sklep izreče za ničen. Ker pa v obrazložitvi tožbe zakonskih razlogov za ničnost izpodbijanega sklepa ne navaja (prvi odstavek v zvezi z drugim odstavkom 279. člena ZUP), pač pa navaja le razloge za njegovo nezakonitost, sodišče šteje, da tožnik smiselno predlaga odpravo izpodbijanega sklepa.

8. Po prvem odstavku 65. člena ZJU ima kandidat, ki se je prijavil na javni natečaj, pa ni bil izbran, zoper sklep pravico do pritožbe na pristojno komisijo za pritožbe, če meni, da: 1. je bil izbran kandidat, ki ne izpolnjuje natečajnih pogojev, 2. da izpolnjuje natečajne pogoje, pa mu ni bila dana možnost sodelovanja v izbirnem postopku, 3. je bil izbran kandidat, ki po merilih izbirnega postopka očitno ni dosegel najboljšega rezultata, 4. je prišlo do bistvenih kršitev postopka javnega natečaja oziroma izbirnega postopka. Po tretjem odstavku navedene določbe pravice do pritožbe nima kandidat, ki se posameznih dejanj v izbirnem postopku ni udeležil niti ni opravičil svoje odsotnosti, čeprav je bil pravilno vabljen.

9. V zadevi je sporno, ali ima tožnik pravico do pritožbe zoper sklep župana o neizbiri tožnika za zasedbo prostega uradniškega delovnega mesta OBČINSKI REDAR II v Medobčinskem inšpektoratu in redarstvu občin Grosuplje, Ig in Škofljica št. 100-6/2014 z dne 24. 11. 2014, izdan na podlagi prvega odstavka 63. člena ZJU.

10. Izpodbijani sklep o zavrženju tožnikove pritožbe zoper navedeni sklep temelji na citirani določbi tretjega odstavka 65. člena ZJU in ugotovitvi toženke, da je bil tožnik pravilno vabljen na razgovor, pa se ga ni udeležil niti ni opravičil svoje odsotnosti, zaradi česar je njegova pritožba nedovoljena. Toženka v obrazložitvi sklepa pojasnjuje, da je bil tožnik pravilno vabljen na razgovor na njegov služben elektronski naslov, poleg tega ga je članica poskušala povabiti tudi po telefonu, kar ji ni uspelo, saj se tožnik kljub temu, da je vedel, da ga kliče članica natečajne komisije, ni hotel oglasiti.

11. Po prvem odstavku 60. člena ZJU se za postopek javnega natečaja smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, razen določb o ustni obravnavni. Ne glede na navedeno določbo po drugem odstavku navedene določbe način vročanja oziroma obveščanja kandidatov in ravnanja z nepopolnimi vlogami uredi vlada z uredbo. Postopek za zasedbo prostega delovnega mesta v organih državne uprave in pravosodnih organih ureja Uredba o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 129/2006 in naslednji, v nadaljevanju Uredba). Ta v prvem odstavku 25. členu ureja vročanje sklepov v postopku javnega natečaja, in sicer se vročajo v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek.

12. Iz citiranih določb izhaja, da Uredba posebej ne določa, na kakšen način je potrebno kandidate povabiti na razgovor v okviru izbirnega postopka, zato je po presoji sodišča tudi glede vročanja vabila za razgovor treba smiselno uporabiti uporabiti določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek (prvi odstavek 60. člena ZJU).

13. ZUP ureja postopek vročanja v VI poglavju (83. do 98. člen ZUP). Po določbi prvega odstavka 87. člena ZUP se morajo odločbe, sklepi in drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni. Osebna vročitev je obvezna tudi za vsa pisanja, katerih pravilna vročitev zagotavlja strankam v postopku pravico do sodelovanja (vabila na narok, vabilo na razgovor...). Za primere, ko se vročitev na način iz prvega odstavka 87. člena ZUP ne da opraviti, je način vročanja določen v tretjem odstavku 87. člena ZUP. V takem primeru pusti vročevalec v poštnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice oziroma na drugem primernem mestu pisno sporočilo, v katerem navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Takšna vročitev velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument (četrti odstavek 87. člena ZUP), če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, pa velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka (tako imenovana fikcija vročitve). Takrat vročevalec (praviloma) tudi pusti dokument v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika, ki mora biti s pisnim sporočilom iz tretjega odstavka 87. člena ZUP obveščen o posledicah takšnega vročanja. Kolikor naslovnik nima predalčnika ali je ta neuporaben, vročevalec vrne pošiljko pošiljatelju.

14. V zadevi je vabilo na razgovor tožniku nedvomno omogočalo pravico do sodelovanja v izbirnem postopku, neudeležba na razgovoru pa mu je celo odvzela pravico do pritožbe zoper sklep o neizbiri. Zato bi moralo biti po prepričanju sodišča vročeno na način iz 87. člena ZUP, saj Uredba česa drugega ne določa.

15. Ker v zadevi ni sporno, da tožniku vabilo na razgovor ni bilo vročeno na način iz 87. člena ZUP, je nepravilna ugotovitev toženke, na kateri izpodbijani sklep temelji, da je bil tožnik na razgovor pravilno vabljen, pa se ga ni udeležil niti ni opravičil svoje odsotnosti, zaradi česar nima pravice do pritožbe ( tretji odstavek 65. člena ZJU). Glede na navedeno je sodišče izpodbijani sklep odpravilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo v ponoven postopek, v katerem toženka glede na navedeno tožnikove pritožbe ne bo smela zavreči na navedeni pravni podlagi, pač pa bo morala preveriti, ali tožnik z njo uveljavlja kakšen razlog iz prvega odstavka 65. člena ZJU in če ga, presoditi njeno utemeljenost. Še pred tem pa bo morala omogočiti izbranemu kandidatu, da se do nje izjavi. Če bo ugotovila, da je pritožba utemeljena, bo morala odločiti tudi o morebitni razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi, sklenjene z izbranim kandidatom ter o morebitni ponovitvi izbirnega postopka.

16. Ker je sodišče ugodilo tožbi in odpravilo izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnik pa v postopku ni imel odvetnika, se mu na podlagi prvega odstavka 3. člena Pravilnika priznajo stroški v višini 15,00 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavke 299. člena Obligacijskega zakonika; tako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 13. 12. 2006).


Zveza:

ZJU člen 60, 60/1, 60/2, 65, 65/1, 65/3. ZUP člen 87, 87/1, 87/3, 87/4. Uredba o postopku za zasedbo delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih člen 25, 25/1.
Datum zadnje spremembe:
19.02.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzkxMDIx