Izberite podatkovne zbirke.

Število zadetkov: 119cT02NS4lMjBaSlUmZGF0YWJhc2UlNUJTT1ZTJTVEPVNPVlMmZGF0YWJhc2UlNUJVUFJTJTVEPVVQUlMmX3N1Ym1pdD1pJUM1JUExJUM0JThEaSZyb3dzUGVyUGFnZT0yMCZwYWdlPTE=
 DokumentSodiščeOddelekDatumInstitutJedro
Sodba VIII Ips 13/2014Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek12.05.2014prenehanje pogodbe o zaposlitvi - policija - obsodba za kaznivo dejanje - ugotovitveni sklep o prenehanju delovnega razmerjaZPol prenehanje delovnega razmerja strogo veže na izdajo ugotovitvenega sklepa. Šele z izdajo takega sklepa delavcu preneha delovno razmerje. Če predstojnik sklepa ne izda, delavcu delovno razmerje ne preneha.Po tretjem odstavku 24. člena ZJU pritožba zoper odločitev o pravici oziroma obveznosti iz delovnega razmerja ne zadrži izvršitve, razen v primeru prenehanja delovnega razmerja. Gre za določbo, ki vsebuje splošno pravilo, medtem ko že sam ZJU vsebuje nekaj izjem, med drugim izjeme iz prvega odstavku 154. člena ZJU ter glede na 3. točko prvega odstavka 154. člena ZJU izjeme, ki so določene v področnih zakonih.
UPRS sodba II U 342/2014Upravno sodiščeUpravni oddelek09.12.2015uradnik - sklenitev delovnega razmerja - javni natečaj - kriteriji za izbiro strokovno najbolj usposobljenega kandidataIz upravnih spisov izhaja, da je izbrani kandidat dosegel na pisnem delu največje število točk. Zato je bil utemeljeno opravljen z njim tudi ustni razgovor. Ker je tudi na razgovoru dosegel največ točk, je bil skladno z 62. členom ZJU kot strokovno najbolj usposobljen za razpisano delovno mesto tudi utemeljeno izbran.
Sklep I Up 216/2007Vrhovno sodiščeUpravni oddelek03.12.2008prepozna tožba - rok za vložitev tožbe - imenovanje na položaj generalnega direktorjaKer ZJU ne določa, da se ugotovitveni sklep posebne natečajne komisije, ki se nanaša na enega kandidata, vroči vsem drugim kandidatom, ki so sodelovali v fazi izbirnega postopka pred posebno natečajno komisijo, je treba varovati rok za tožbo, ki teče od vročitve ugotovitvenega sklepa stranki, v korist katere je bil sklep izdan, kot je bilo tudi v obravnavanem primeru.
Sklep I Up 254/2011Vrhovno sodiščeUpravni oddelek01.12.2011imenovanje – javni uslužbenci - pravočasnost tožbe – ponovno odločanje o primernosti protikandidata - vročanjeZJU sicer ne določa, da se ugotovitveni sklep posebne natečajne komisije (PNK), ki se nanaša na enega kandidata, vroči vsem drugim kandidatom. Vendar pa mora v primeru, kadar PNK o določenem kandidatu odloča ponovno na podlagi sodbe sodišča, ki jo je izposloval drugi kandidat, sklep o ponovni odločitvi vročiti tudi drugemu kandidatu.
sklep U 319/2005Upravno sodiščeUpravni oddelek16.11.2005pritožbaPo 35. členu ZJU o pritožbah zoper odločitve o pravicah ali obveznostih iz delovnega razmerja javnega uslužbenca, zoper kršitve pravic iz delovnega razmerja in o drugih vprašanjih, kadar zakon tako določa, odloča pristojna komisija za pritožbe. Iz navedenih zakonskih določb izhaja, da je tudi zoper odločbo, ki jo na podlagi ZJU izda župan, dopustna pritožba. 
sodba U 2303/2003Upravno sodiščeUpravni oddelek11.02.2005kršitev pravil splošnega upravnega postopkaKer je tožena stranka ob prejemu vloge (pritožbe) ugotovila, da je za odločanje o tej zadevi pristojno sodišče bi morala v skladu z določbo 4. odstavka 65. člena ZUP vlogo brez odlašanja poslati pristojnemu sodišču in to sporočiti stranki. 
sodba I U 2248/2011Upravno sodiščeUpravni oddelek09.02.2012javni natečaj – pogoji za imenovanje direktorja javne agencije – izpolnjevanje natečajnih pogojev – delovne izkušnje – rok za vložitev tožbe s strani neizbranega kandidataPri presoji delovnih izkušenj kandidatov se ne more uporabiti Navodilo Ministrstva za javno upravo z dne 24. 8. 2008, saj to Navodilo ne velja za javne agencije. Poleg navedenega so pogoji za imenovanje direktorja ATVP taksativno navedeni v določbi 484. člena ZTFI, delovna doba in delovne izkušnje pa so opredeljene v določbi 6. člena ZJU in jih na podlagi Navodila, kljub upoštevanju proste presoje o izpolnjevanju pogojev delovnih izkušenj, ki je v pristojnosti natečajne komisije, ni možno širše interpretirati oziroma interpretirati v nasprotju z določbami ZTFI. Ustreznost delovnih izkušenj v okviru proste presoje lahko posebna natečajna komisija presoja upoštevaje vsebino in zahtevnost dela, ki naj bi ga kandidat za položaj direktorja ATVP opravljal, vendar pa je diskrecija omejena zgolj na ugotovitev ali kandidat izpolnjuje zakonsko določene pogoje za direktorja ATVP.Rok za vložitev tožbe na podlagi šestega odstavka 65....
sodba U 115/2004Upravno sodiščeUpravni oddelek29.05.2006prevedba v nazivZa prevedbo nazivov po določbi 194. člena ZJU je edini kriterij višina izhodiščnega količnika delovnega mesta brez napredovanj v višje plačilne razrede pred opravljeno prevedbo. Na pravilnost odločitve o prevedbi naziva po 194. členu ZJU zato ne morejo vplivati navedbe o različnih opisih del in nalog po Uredbi glede na naziv, ki ga je tožeča stranka dosegla pred prevedbo naziva po ZJU in po njej, kakor tudi ne okoliščine glede izobrazbe, posebnih pogojev dela oziroma okoliščine zaradi katerih je bila pred prevedbo upravičena do 60% dodatka na izhodiščni količnik. 
sodba III U 59/2010Upravno sodiščeUpravni oddelek26.11.2010javni uslužbenec -imenovanje v naziv – bistvena kršitev določb postopka – obrazložitev odločbe – pravna podlaga za imenovanje v nazivDoločba 3. odstavka 84. člena ZJU ne more biti sama po sebi razlog za pridobitev naziva, prav tako ne morejo predstavljati pravne podlage za imenovanje v naziv ugotovitve inšpekcijskih organov, kakor tudi ne morebitna sprememba sistemizacije.
Sklep VIII R 20/2010Vrhovno sodiščeDelovno-socialni oddelek02.11.2010spor o pristojnosti - stvarna pristojnost - razveljavitev odločbe o imenovanju v naziv - upravni sporKer je bil tožnik imenovan v naziv z odločbo, ki je v smislu določb ZJU akt upravnega odločanja, ima enak značaj tudi akt tožene stranke, s katerim je bila navedena odločba razveljavljena in ki je predmet tega spora.
Sklep I Up 273/2008Vrhovno sodiščeUpravni oddelek02.10.2008upravni spor – odškodninski zahtevek - dovoljenostZahtevek za plačilo odškodnine je tudi po presoji vrhovnega sodišča akcesoren zahtevek, ki ga tožnik ne more uveljavljati kot samostojni zahtevek v upravnem sporu oziroma ga ne more uveljavljati, ne da bi postavil temeljni zahtevek v tožbi.
sodba U 1889/2004Upravno sodiščeUpravni oddelek05.05.2006rok - stroški postopka - javni uslužbenec - obrazložitev odločbeUreditev pravnih sredstev v ZJU zoper odločitve pristojnih organov v postopku izbire in imenovanja kandidata za razpisano delovno mesto je na specifičen način predpisana možnost uresničevanja ustavne pravice do dostopa do delovnega mesta pod enakimi pogoji. Zoper odločbo oziroma sklep posebne natečajne komisije ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor, v katerem lahko neizbrani kandidat vloži tožbo iz razlogov, taksativno navedenih v 1., 2. in 4. točki 1. odstavka 65. člena ZJU, pa tudi v primeru, če je natečajna komisija ugotovila, da kandidat po strokovni usposobljenosti ni primeren za položaj, sam pa meni, da je. Ta razlog uveljavlja tožnik s tem, da kot neutemeljene ocenjuje navedbe tožene stranke o njegovem neustreznem poznavanju problematike področja. Izpodbijani akt v tem delu ni ustrezno obrazložen v skladu z določbo 1. odstavka 214. člena ZUP, zlasti...
UPRS sodba III U 280/2015Upravno sodiščeUpravni oddelek25.11.2016javni natečaj - diskriminacija - zasedba prostega uradniškega delovnega mestaZgolj zatrjevanje, da je v postopku prišlo do diskriminacije (domnevati je mogoče, da ima tožnica v mislih, da je bila diskriminirana v primerjavi z izbrano kandidatko, četudi tega določno ne navaja), ne da bi bilo ob tem pojasnjeno, na podlagi katere osebe okoliščine naj bi to tega prišlo, ne pomeni, da bi dokazno breme prešlo na toženo stranko. Tako prvostopenjski kot drugostopenjski organ sta v sklepih utemeljila vsebino Meril in razloge za oceno tožnice po posameznih kriterijih in zato sodišče meni, da ni nobenega dokaza, ki bi kazal, da je bila tožnica obravnavana neenakopravno ali da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev. To pa pomeni, da tožnica ni izkazala, da bi bil izpolnjen kateri od pritožbenih razlogov iz 65. člena ZJU ter s tem razlog, ki bi lahko vplival na sprejeto odločitev.
UPRS sodba II U 485/2015Upravno sodiščeUpravni oddelek07.03.2017javni natečaj - pogoji za zasedbo delovnega mesta - znanje tujega jezikaDoseganje višje ravni uradnega jezika in madžarskega jezika je izbrani kandidat izkazal s spričevalom o končani dvojezični osnovni šoli in s spričevalom o zaključnem izpitu na dvojezični srednji šoli.
sodba U 224/2004Upravno sodiščeUpravni oddelek16.06.2006razpis za delovno mesto - pritožba - javni uslužbenecKer določba ZJU izrecno govori o obvestilu o neuspelem javnem natečaju (in ne o sklepu oziroma upravni odločbi), sodišče pritrjuje toženi stranki, da zoper takšno obvestilo ni pravnega sredstva. Tudi po oceni sodišča v takšnem primeru, ko nihče od kandidatov ni bil izbran, v pravice oziroma pravne koristi kandidata za razpisano uradniško delovno mesto še ni bilo poseženo. 
Sodba I Up 1559/2006Vrhovno sodiščeUpravni oddelek29.11.2006razrešitev tajnika oziroma direktorja občinske uprave - odločba o razrešitvi - odločba o odpravnini, odškodnini - stvarna pristojnostTajnika občine oziroma direktorja občinske uprave župan lahko razreši iz nekrivdnih razlogov. Z aktom o razrešitvi se ne odloča o odpravnini, odškodnini oziroma razliki med plačo, ki jo dobi na drugem delovnem mestu, ker se o tem odloča z drugim aktom, zoper katerega je dopustna pritožba na komisijo in zoper ta akt spor pred delovnim sodiščem, ne pa upravni spor.
sodba U 1181/2004Upravno sodiščeUpravni oddelek05.05.2006prevedba v uradniški naziv - javni uslužbenecPo 1. odstavku 194. člena ZJU se nazivi višjih upravnih delavcev in upravnih delavcev v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti najkasneje do 1. 1. 2004 prevedejo v nove nazive glede na izhodiščne količnike za določitev osnovne plače. Definicija izhodiščnega količnika je opredeljena z določbo 2. odstavka 194. člena ZJU, po kateri se za izhodiščni količnik šteje količnik, ki je v zakonu ali podzakonskem predpisu ali v skladu z njima izdanem ustreznem aktu določen kot količnik za določitev osnovne plače oziroma količnik delovnega mesta brez napredovanj v višje plačilne razrede. Za prevedbo nazivov višjih upravnih delavcev in upravnih delavcev je po določbah ZJU edini kriterij višina izhodiščnega količnika delovnega mesta brez napredovanj v višje plačilne razrede. Ugovori o predhodni nepravilni razporeditvi na delovno mesto ob prezaposlitvi delavcev Agencije za plačilni...
Sklep I Up 177/2005Vrhovno sodiščeUpravni oddelek23.02.2005javni natečaj - zahteva za razveljavitev javnega natečaja - zahteva za izdajo začasne odredbe o zadržanju imenovanjaS tožbo ni mogoče v upravnem sporu zahtevati razveljavitve javnega natečaja, razpisanega po določbah ZJU. Ker tožnik ni izpodbijal odločitve glede imenovanja po javnem natečaju, tudi ne more uspeti z zahtevo za izdajo začasne odredbe o zadržanju imenovanja. Sicer pa je bilo treba zahtevo za izdajo začasne odredbe zavreči tudi zato, ker ne obstoji sporno pravno razmerje.
Sodba U 188/2004Upravno sodiščeUpravni oddelek14.01.2005javni uslužbenci - prevedba v uradniški naziv po ZJUPo presoji sodišča v določbah ZJU, ki se je pričel uporabljati 28. 6. 2003, ni podlage za to, da se uradniku z več kot petimi leti službene dobe, ki je pridobil visoko izobrazbo po 28. 6. 2003, in ki je bil s prvo premestitvijo razporejen na delovno mesto, za katerega se v skladu s sistematizacijo sprejeto po ZJU zahteva visoka izobrazba, naloži obveznost opravljanja državnega izpita iz javne uprave. Ker iz podatkov v spisih niti ne izhaja, da je do razporeditve in prve premestitve, ki je predpisana v določbi 189. člena ZJU, pri tožnici prišlo že ob sami prevedbi v naziv višji referent II, tudi ni dejanske in pravne podlage za sklep, da prehodna določba 193. člena po kateri se šteje, da uradnik izpolnjuje pogoje glede strokovnega izpita, po že opravljeni prevedbi v nov naziv uradnik ne more biti upoštevana.
UPRS Sodba II U 335/2016-21Upravno sodiščeUpravni oddelek14.11.2018javni uslužbenec - javni natečaj - kriteriji za izbiro kandidata - strokovna usposobljenost - diskriminacijaV skladu z upravno sodno prakso je sodna presoja zakonitosti izbire glede pogojev oz. kriterijev, ko gre za profesionalne kriterije, ki niso natančno določeni ali objektivizirani s predpisi ali splošno sprejetimi standardi, zadržana. To pomeni, da sodišče ugotovi nezakonitost le, če je odločiotev očitno nerazumna.

Izberi vse|Izvozi izbrane