<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Times New Roman

Upravno sodišče
Upravni oddelek

UPRS sodba II U 64/2015
ECLI:SI:UPRS:2015:II.U.64.2015

Evidenčna številka:UM0012493
Datum odločbe:09.12.2015
Senat, sodnik posameznik:Vlasta Švagelj Gabrovec (preds.), Melita Ambrož (poroč.), Sonja Kočevar
Področje:RAZREŠITVE IN IMENOVANJA - JAVNI USLUŽBENCI
Institut:javni natečaj - imenovanje načelnika upravne note - strokovna usposobljenost kandidata - standardi strokovne usposobljenosti

Jedro

Natečajna komisija je pri ocenjevanju primernosti kandidata samostojna in vezana na uporabo Standardov strokovne usposobljenosti z merili za izbiro in metodami preverjanja usposobljenosti uradnikov na položajih v državni upravi, katerih uporaba sicer stremi k poenotenju postopkov, ne zagotavlja pa povsem enakega, objektiviziranega odločanja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom odločila, da kandidat A.A. izpolnjuje natečajne pogoje, glede na svojo strokovno usposobljenost, pa ni primeren za položaj načelnika Upravne enote B. Sklicevala se je na določbo četrtega odstavka 60. člena Zakona o javnih uslužbencih (v nadaljevanju ZJU), ki določa pristojnost posebne natečajne komisije v primeru izvajanja javnega natečaja za položaj načelnika upravne enote. Javni natečaj je bil objavljen na spletni strani Ministrstva za javno upravo, dne 17. 11. 2014. Kandidat izpolnjuje vse natečajne pogoje za ta položaj, zato je bil uvrščen v izbirni postopek, v katerem se je ocenjevala primernost kandidata za položaj načelnika. Strokovno usposobljenost kandidatov je posebna natečajna komisija preverila na podlagi Standardov strokovne usposobljenosti z merili za izbiro in metodami preverjanja usposobljenosti uradnikov na položajih v državni upravi št. 0130-9/2013/3 z dne 9. 12. 2013 (v nadaljevanju Standardi).

2. V prvem sklopu Standardov je posebna natečajna komisija ocenjevala „Izkušnje in menedžerske sposobnosti“ kandidata, pri čemer je bil kandidat ocenjen neustrezno pri elementu „Kakovost izkušenj pri delu, vodenju in upravljanju“; ter ustrezno pri elementu „Vrednost vizije razvojnega organa“ in „Sposobnost vodenja“. Pri ocenjevanju je upoštevala podatke dokumentacije in razgovora in v obrazložitvi izpodbijanega sklepa obširno navedla vse okoliščine, ki so vplivale na oceno. Glede na navedene ocene je kandidat v prvem sklopu standardov „Izkušnje in menedžerske sposobnosti“ dosegel skupno oceno „neustrezen“. V drugem sklopu Standardov je komisija ocenjevala strokovna znanja kandidata, pri čemer je kandidat pridobil oceno ustrezno tako pri elementu „Razumevanje poslanstva organa in njegove vloge v sistemu“; pri elementu „Poznavanje problematike področja dela organa“ in pri elementu „Poznavanje načrtovanja in rabe virov“, torej je v drugem sklopu standardov kandidat dobil skupno oceno „ustrezen“. Glede na tako opravljen izbirni postopek ter na podlagi navedenih standardov in meril je posebna natečajna komisija kandidata ocenila kot neprimernega za položaj načelnika Upravne enote B.

3. Tožnik v tožbi odločitvi oporeka. Pojasnjuje, da je bil z dopisom z dne 11. 12. 2014 povabljen, da se 6. 1. 2015 udeleži razgovora. Meni, da je primeren za objavljen položaj. Neustrezno oceno je dobil pri elementu „Kakovost izkušenj pri delu, vodenju in opravljanju“ in je bil posledično v sklopu standardov „Izkušnje in menedžerske sposobnosti“ skupno ocenjen kot neustrezen. Pojasnjuje, da mu na razgovoru ni bilo postavljeno vprašanje o tem, kdaj je v svoji karieri odločal na delovno pravnem (kadrovskem) področju in se spominja, da se je razgovor začel ravno glede vodstvenih izkušenj. Komisiji je razložil, da posebne natečajne komisije za istovrstna delovna mesta te izkušnje različno vrednotijo, da je torej ta element podvržen subjektivni presoji. Prav tako mu ni bilo postavljeno vprašanje glede odločanja na finančnem področju, ampak je tožena stranka odločitev utemeljevala s podatki navedenimi v Europassu. V tožbi pojasnjuje, da je v času opravljanja funkcije načelnika Oddelka za prostorsko urejanje in varstvo okolja na Občini C., v obdobju od septembra 1992 do decembra 1994, odločal tako na kadrovskopravnem, kot finančnem področju, kar dokazuje s priloženimi fotokopijami dveh določb o določitvi letnega dopusta in s fotokopijami dveh odredb za izplačilo iz občinskega proračuna. Prijavljen je bil tudi za položaj načelnika Upravne enote Č., ki po številu zaposlenih presega UE B. in mu v tem postopku ni bilo očitano, da nima ustreznih vodstvenih izkušenj. Očitano mu je bilo le, da ni znal odgovoriti na dve vprašanji v zvezi s sedanjim načinom financiranja upravne enote. Sklicuje se tudi na podatek, da obstajajo načelniki upravnih enot, ki niso imeli, ali nobenih vodstvenih izkušenj na primerljivih delovnih mestih, ali pa so bile te slabše od njegovih. Toženo stranko je na napako opozoril v dopisu, vendar svoje odločitve ni želela spremeniti. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in odloči, da je po strokovno usposobljenosti primeren za položaj načelnika Upravne enote Lenart oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne v postopek ponovnega odločanja.

4. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise in v obširnem odgovoru na tožbo povzela razloge za svojo odločitev. Pojasnila je, da je kandidat tisti, ki mora s predloženo dokumentacijo in na opravljenem razgovoru natečajno komisijo prepričati o primernosti za razpisani položaj. V tem primeru pa tej zahtevi ni zadostil. Naknadno prilaganje odločb o letnem dopustu in odredb za izplačilo iz občinskega proračuna ni relevantno, ker te odločbe in odredbe niso bile del prijave tožnika, niti ne pomenijo odločanja na delovno pravnem (kadrovskem) oziroma finančnem področju. Poleg tega je bila odredba na finančnem področju izdana pred 20 leti, med tem časom pa se je spremenila zakonodaja. Kot nerelevantno šteje tudi sklicevanje na ocenjevanje posebne natečajne komisije za izvedbo javnega natečaja za položaj načelnika Upravne enote Č., saj je vsaka posebna natečajna komisija neodvisna in samostojna pri svojem ocenjevanju in odločanju o primernosti kandidatov in ni vezana na oceno druge posebne natečajne komisije. Izkušnje, ki jih je tožnik navedel v dokumentaciji, tudi glede procesov dela, niso primerljive z delom na položaju za katerega kandidira. Prav tako je odločitev, ki temelji na uporabi Standardov in je obrazložena, mogoče preizkusiti. Sklicuje se na upravno sodno prakso v tovrstnih zadevah (zadržana presoja) in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne, v zvezi s stroški pa predlaga, da jih trpi vsaka stranka sama.

5. Tožniku je bil odgovor tožene stranke z dne 26. 3. 2015 poslan v vednost.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Izpodbijani sklep temelji na določbi prvega odstavka 64. člena ZJU, ki določa, da posebna natečajna komisija iz četrtega odstavka 60. člena ZJU (izvedba javnega natečaja), izda kandidatom, ki izpolnjujejo pogoje in so glede na svojo strokovno usposobljenost primerni za položaj, ter kandidatom, ki se ne uvrstijo na seznam, poseben sklep.

8. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka odločila, da tožnik izpolnjuje natečajne pogoje, glede na strokovno sposobnost pa ni primeren za položaj načelnika Upravne enote Lenart. Pravna podlaga za sprejem sporne odločitve je v določbi prvega odstavka 64. člena ZJU, ki določa, da mora posebna natečajna komisija ugotoviti, kateri kandidati izpolnjujejo pogoje za položaj in kateri kandidati so glede na svojo strokovno usposobljenost primerni za ta položaj. V spornem primeru je posebna natečajna komisija v celoti sledila zakonskemu pooblastilu iz prvega odstavka 64. člena ZJU in s pravnega vidika sprejela pravilno odločitev.

9. Presojo, ali je tožnik strokovno usposobljen za položaj načelnika, je tožena stranka sprejela v izbirnem postopku, kamor je bil uvrščen tožnik po ugotovitvi, da izpolnjuje vse natečajne pogoje za položaj načelnika Upravne enote B. Upravno-sodna praksa je v zadevah kot je sporna, že oblikovala stališče (sodba Upravnega sodišča RS II U 5/2013 in I U 1622/2013-29), da je strogost sodne presoje zakonitosti izpodbijanega akta v upravnem sporu lahko različna v odvisnosti od vrste javno-pravne zadeve, ter nato, da mora biti sodna presoja zakonitosti zadržana glede izpolnjevanja pogojev oziroma kriterijev, kadar ti niso natančno določeni ali objektivizirani s predpisi ali standardi, ampak gre za profesionalne kriterije, ki so vezani na potrebe in naravo razpisanega položaja javnega uslužbenca. In prav za takšno situacijo gre v danem primeru. Standardi na podlagi katerih je strokovna komisija presojala strokovno usposobljenost so bili sprejeti z namenom „podpore posebnim natečajnim komisijam v postopku selekcije primernih kadrovskih virov“ in torej ne prestavljajo natančno določenih in objektiviziranih kriterijev, zato se uporabljajo kot „pripomoček oziroma orodje za izbiro najustreznejšega kandidata“ (Standardi, uvod) in vsebujejo priporočene postopke izbora uradnikov na položaju.

10. V postopkih kot je sporen, tako zadržana presoja pomeni, da se sodišče ne spušča v podrobno strokovno presojo, ampak ugotovi nezakonitost sklepa le, če je odločitev očitno nerazumna. Zaradi zagotavljanja učinkovitosti upravnega sistema mora namreč toženka imeti široko polje proste presoje pri ocenjevanju primernosti kandidatov glede na razpisne pogoje, ko kadruje javne uslužbence na najvišje položaje (sodba Upravnega sodišča RS I U 1622/2013-29 z dne 27. 11. 2014).

11. V spornem primeru sodišče ugotavlja, da je tožena stranka sledila zakonskim določbam 61. do 64. člena ZJU. Odločitev je oprla na uporabo Standardov in na podatke, ki jih je tožnik predložil v prijavi na javni natečaj. Na podlagi predložene pisne dokumentacije (Europass življenjepis in Vizija prednostnih nalog in razvoja upravne enote Lenart v petletnem mandatnem obdobju) ter podatkov razgovora z dne 6. 1. 2015, je tožena stranka v prvem sklopu standardov „Izkušnje in menedžerske sposobnosti“, z oceno neustrezno ocenila element „Kakovost izkušenj pri delu, vodenju in opravljanju“. Odločitev je obrazložila z navedbo, da tožnik nima ustreznih vodstvenih izkušenj. Presodila je tožnikova dela v njegovi poklicni karieri in ugotovila, da dela, ki jih je opravljal, po obsegu in zahtevah niso primerljiva z vodenjem organa, za katerega kandidira. Gre ta obrazložitev odločitve, ki je po presoji sodišča ustrezna. Razlogi, ki jih je navedla tožena stranka, so za odločitev bistveni, zato jim sodišče sledi in jih na podlagi pooblastila iz drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ne ponavlja.

12. Tožnik odločitev v delu, ki se nanaša na ocenitev pri prej navedenem elementu, izpodbija. Navaja, da je za položaj načelnika Upravne enote B. primeren in nasprotuje ugotovitvi, da nima ustreznih vodstvenih izkušenj. Poudarja, da mu na razgovoru vprašanje, kjer bi imel možnost dokazovati obstoj izkušenj v smislu odločanja na delovnopravnem in finančnem področju, ni bilo postavljeno.

13. Sodišče tožniku pojasnjuje, da posebna natečajna komisija presoja tako podatke Europassa, kot druge podatke, ki jih je moral tožnik priložiti prijavi ter upošteva pojasnila pridobljena na razgovoru, ki pa ne morejo nadomestiti morebitnih pomanjkljivosti vloge. V sporni zadevi sodišče ugotavlja, da je posebna natečajna komisija presodila vse navedene podatke. Iz listin priloženih vlog namreč ne izhaja, da bi tožnik izkazal, da je opravljal primerljiva vodstvena dela in zato po presoji sodišča v zadevi ni niti odločilno, ali je bilo tožniku na razgovoru postavljeno vprašanje, ali je odločal na delovnopravnem in finančnem področju. Te odločitve ne more spremeniti niti tožnikovo zatrjevanje, da je kot načelnik Oddelka za prostorsko urejanje in varstvo okolja na Občini C. odločal na obeh prej navedenih področjih. Odločbi o določitvi letnega dopusta in odredba o izplačilo iz občinskega proračuna namreč takega odločanja ne dokazujeta. Navedene listine namreč dokazujejo obseg nalog, ki jih je tožnik opravljal in ne dokazujejo, da bi morala biti ocenitev tožnika pri elementu Kakovost izkušenj pri delu, vodenju in upravljanju, drugačna, torej ustrezna.

14. Tožnik z obravnavano tožbo ne more uspeti niti s sklicevanjem na ocenjevanje posebne natečajne komisije za položaj načelnika Upravne enote Č., kjer je bil pri spornem elementu ocenjen ustrezno. Tožnik primerja ocenitve dveh posebnih natečajnih komisij, iz dveh različnih javnih natečajev, čeprav za primerljiv položaj. Vsaka natečajna komisija je namreč pri ocenjevanju primernosti kandidata samostojna in kot je sodišče že pojasnilo, vezana na uporabo Standardov, katerih uporaba sicer stremi k poenotenju postopkov, ne zagotavlja pa povsem enakega, objektiviziranega odločanja.

15. Ker je bil po navedenem postopek javnega natečaja pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen in je izpodbijani sklep posebne natečajne komisije pravilen in utemeljen na zakonu, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.


Zveza:

ZJU člen 64.
Datum zadnje spremembe:
17.03.2016

Opombe:

P2RvYy0yMDE1MDgxMTExMzkxODIx